Očiščenje

Stanovanje v historičnem jedru Maribora razkriva konstrukcijsko lepoto mestnih stavb, grajenih ob koncu 19. stoletja. Pogosto se izkaže, da je najbolje, kar lahko arhitekt naredi vprid bivanjski kakovosti, namesto dodajanja novih elementov, totalno očiščenje obstoječega. Ko so v interjeru meščanske stavbe olupili dotrajani omet, se je prikazalo poetično bistvo konstrukcije. Kot je v sodobni arhitekturi…

Nadaljuj z branjem

Dimnik kot element tipološke spremembe

V 7. številki revije Outsider (tema: Lepota, junij 2016) smo predstavili hišo v bližini Logatca dekleva gregorič arhitektov . Zgodbo o hiši je za revijo napisala Ajda Schmidt. Za besedilo jo je navdihnil kratki film, posnet po navdihu ambientov hiše: video. Vse fotografije in video je posnel Flavio Coddou. Naroči revijo. Hišo so arhitekti predstavili tudi v svoji…

Nadaljuj z branjem

Nogometna zveza Slovenije

V 4. številki revije Outsider, decembra 2016, smo objavili intervju z Leno in Tomažem Krušec. Takrat so ravno zaključili dela na objektih Nogometne zveze Slovenije. Prav tako je bila v tistem času zaključena Hiša na golem. Krušec arhitekti so dobitniki letošnje Prešernove nagrade. Konec leta 2016 pa so zmagali na prestižnem natečaju za Akademijo za…

Nadaljuj z branjem

Tipologija naravnega udobja

Hiša na Dobenem tipološko ne ustreza okoliški gradnji. Sosednje hiše so kockaste, z vsaj dvokapno streho, frčadami in balkoni. Če bi se arhitekt zgledoval po okoliški pozidavi, bi nastala še ena dolgočasna hiša. Arhitekt Matej Gašperič ni človek, ki bi sprejemal omejitve. Za dobre prostorske in arhitekturne rešitve, skladne z naravo in naročnikovimi potrebami, se…

Nadaljuj z branjem

Preprosto hiša

»Ne zidaj slikovito. Prepusti ta učinek zidovom, goram in soncu. Človek, ki se slikovito oblači, ni slikovit, ampak je pavliha. Kmet se ne oblači slikovito. Tak kar je. Zidaj tako dobro, kot znaš. Ne bolje – ne pretegni se. Pa tudi slabše ne …«1 Adolf Loos (Regeln etc., 1913) V prvi številki revije Outsider smo…

Nadaljuj z branjem

Cerkev Sv. Janeza Boska v Mariboru

Don Boskov center Maribor je novo župnijsko središče pod Pohorjem, v stanovanjskem delu jugozahodnega dela Maribora. Lokacija v periferiji je zahtevala specifičen odgovor, saj je bilo treba merilo prostora, ki ga določajo štiripasovnice in trgovski centri, prilagoditi pešcem in duhovni vsebini. Cerkveni kompleks salezijanske skupnosti je zasnovan kot jasna stavbna masa pravokotnega tlorisa s centralnim…

Nadaljuj z branjem

Reminiscenca na staro ljudsko arhitekturo

3biro v svojih delih pogosto združuje tradicionalne principe s sodobno arhitekturo. Stalnica njihove arhitekture je les. Lesena je tudi zadnja arhitekturna realizacija hiša Mlačevo. Umeščena je na nagnjeno parcelo znotraj vaške zazidave. Kompakten volumen omogoča racionalno umestitev funkcionalih potreb petčlanske družine na relativno majhni površini. Ob cesti je vhod, parkiranje in priročna lopa. Osrednji bivalni del…

Nadaljuj z branjem

Hiša na Klancu

Ilovica, les, slama. Sodobna arhitektura iz prvobitnih, arhaičnih gradiv. Uporaba gradiv lokalnega izvora v njihovi primarni obliki pomeni način gradnje, ki je skladen s sodobno okoljsko politiko, ki stremi k zniževanju emisij v okolju. Zanimanje za gradnjo z lesom in drugimi naravnimi gradivi se v Sloveniji iz leta v leto povečuje, še vedno pa se…

Nadaljuj z branjem

V DIALOGU Z NARAVO

Arhitekta Lena in Tomaž Krušec  sta pred dobrim desetletjem odprla arhitekturno pisarno, ki je v razmeroma kratkem obdobju svojega delovanja zaslužna za mnoga presežna arhitekturna dela, ki se  uvrščajo v sam vrh sodobne slovenske arhitekture. Ne glede na vrsto  programa, bodisi da je govora o infrastrukturnem objektu, univerzitetnem poslopju bodisi pietetnem obeležju, rešujeta arhitekta svojo…

Nadaljuj z branjem

Hiša na Bledu

Objavljamo odlomek članka o hiši na Bledu arhitektov Ane Ocvirk Šafar in Aleksandra Lužnika, Nava arhitekti, iz 7. številke revije Outsider. Z Aleksandrom Lužnikom, soavtorjem hiše, smo se pogovarjali o arhitekturni zasnovi, materialih, odnosu z naročnikoma in izvajalci.         Fasada je zelo zanimiva in izvirna. Kako je nastala ideja za zunanje police? Prvotni…

Nadaljuj z branjem

Strela z jasnega

Ta hiša je priletela v prvo številko revije Outsider kot strela z jasnega. Par dni pred oddajo revije v tisk. Objava nujna! Na Goriško je priletelo nekaj izvenserijskega! Čeprav ga marsikdo NE pozna, je Matej Vinazza Arhitekt z veliko začetnico in njegova hiša v Biljah pri Novi Gorici je Arhitektura z velikim A. Investitorja sta bila…

Nadaljuj z branjem

Nova Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani

Umetniške akademije ljubljanske univerze se že dolgo soočajo s prostorsko stisko. Pred leti je bil razpisan natečaj za združitev akademij na enem mestu. Zamisel ni nikoli dočakala uresničitve. Tako so se posamezne Akademije odločile same rešiti svoje prostorske težave. Oddelki Akademije za likovno umetnost in oblikovanje so razpršeni na več lokacijah v Ljubljani. To pomeni več dnevnih migracij…

Nadaljuj z branjem

Hiša na kraškem robu

Na hribu, poraslim s trtami in sadnim drevjem, med Vipavsko dolino na eni in Kraško planoto na drugi strani, leži idiličen zaselek Mravljevi. Stare mediteranske kamnite domačije prevladujejo na grebenu, kot bi bile tam že od nekdaj. Ena od njih je bila pred kratkim prenovljena. Stanovanjski objekt je bil prenovljen v prvotnem gabaritu. Gospodarski objekt ob njem je…

Nadaljuj z branjem

HERMAN HERTZBERGER: Arhitekt mora imeti dobre oči. Oči, ki opazijo čudeže v okolju.

ČE SI ARHITEKT, NAREDI PROSTOR ČLOVEKU – IN SE UMAKNI Pogovarjala se je: Nina Granda Herman Hertzberger(1932, Nizozemska) velja za enega najvplivnejših arhitektov zadnjih 30 let. Sam se ima za socialno angažiranega arhitekta, s strastjo do oblikovanja stavb po meri človeka. Stavba mora dimenzijsko ustrezati merilu človeka, da mu omogoča polno gibanje. Bistvena lastnost arhitekta…

Nadaljuj z branjem

FANTOMSKI PARK

O tem, kako minljiva so človeška dela, smo na tej strani že pisali. Ob izumrtju človeške vrste bi menda po nekaj stoletjih le še s težavo našli ostanke človeške civilizacije. Tudi najmogočnejše konstrukcije, kot so Eifflov stolp, Hooverjev jez ali sodobni nebotičniki bi v nekaj stoletjih dočakali svoj konec. Še slabše bi se pisalo krajinsko…

Nadaljuj z branjem

Ribiško pristanišče Strunjan

Idejna prostorska zasnova ribiškega pristanišča v Strunjanu je nastalav okviru EU projekta SHAPE (Shaping an Holistic Approach to Protect the Adriatic Environment between coast and sea), ki je bil namenjen vzpostavitvi sistema integralnega načrtovanja v obalnem pasu. Za območje Slovenske obale se je izvajal pod okriljem RRC Koper s sodelovanjem občine Piran, občine Izola in Krajinskega…

Nadaljuj z branjem

Hiša Mezzanine

Hiša Mezzanine je enodružinska hiša v gosto naseljenem predelu Ljubljane. Nastala je v sodelovanju med birojema Elastik in Hikikomori. Medetažna zasnova hiše ustvarja udoben ambient in dober izkoristek površin. Umestitev na parcelo pa ponuja zanimiv premislek o običajnih predpisih prostorskih planov in smiselni izrabi zelenih površin zemljišča. Na pogovor smo povabili Miko Cimolini, soavtorico arhitekture.…

Nadaljuj z branjem

Brv čez Savo

Nova kolesarska brv čez Savo pri Bohinjski Bistrici poveže oba bregova Save ob sotočju reke Save in pritoka Bistrica v rekreacijskem in kopalnem območju ob kampu Danica v Bohinjski Bistrici. Most je nastal kot del slikovite kolesarske poti od Bohinjskega jezera do Bohinjske Bistrice, ki je občinsko in turistično središče. Nova brv se preko reke…

Nadaljuj z branjem

OBJEKTI V NARAVNEM REZERVATU ŠKOCJANSKI ZATOK

Škocjanski zatok je naravni rezervat, krajinski otok, obkrožen z avtocesto, železnico in mestom Koper. Načrtovani objekti v naravnem rezervatu skušajo to identiteto prostora varovati in jo obenem diskretno arhitekturno poudariti. Rezervat je funkcionalno razdeljen na mestni – urbani del ob ankaranski vpadnici v mesto Koper, ki meji na brakični (polslani) del rezervata ter na del…

Nadaljuj z branjem