Urbani kraterji

Dejstvo. Začasna raba je super stvar. Onkraj gradbišča na Resljevi, Poligon v Tobačni tovarni, vrtički na bodočih razvojnih zemljiščih. Super. Praktično, koristno, integrativno. Lahko je pa tudi sranje. Trend zadnjih dveh let kaže skoraj neopazno in subtilno preobrazbo v parkirišča dlje časa v procesu (nameravane) gradnje obnemelih zemljišč v mestnem središču. Ponekod so celo ostale…

Nadaljuj z branjem

Umetnost ali vandalizem

Kultura grafitov se je začela po smrti znamenitega Charlija Parkerja leta 1955. Kmalu po njegovi smrti so se po Filadelfiji razširili napisi »Bird lives« v spomin na velikega saksofonista. Njegov vzdevek je bil namreč Yardbird oziroma Bird. Iz Filadelfije so se kmalu razširili v New York. Najprej po zidovih, kmalu na vagone pozemne železnice. Do konca…

Nadaljuj z branjem

NE DA(VI)MO MESTA

V stari beograjski obrečni soseski Savamala je skorajda edina prenovljena stavba brezhibna secesijska palača nekdanje Beograjske zadruge. Obkrožajo jo množica plapolajočih zastav z napisom »Belgrade Waterfront«, ki delujejo kot imperialne oznake na bojnem polju. In to na nek način tudi so – palačo je bleščeče prenovilo in se vanjo vselilo mednarodno podjetje Eagle Hills s…

Nadaljuj z branjem

CENA VESTI

Ko smo konec osemdesetih, zaradi Markovićeve reforme jugoslovanskega dinarja, pogosto hodili na poceni nakupe v sosednjo Avstrijo, se mi je posebej vtisnil v spomin način prodaje dnevnega časopisa: vreče s časopisi so bile pritrjene na stebre javne razsvetljeve in nad njimi majhna škatlica z režo, kamor si vstavil kovanec (takrat nekaj šilingov, danes kak evro)…

Nadaljuj z branjem

‘BULLSHIT’ ARHITEKTURA

Izhodišče eseja je temeljno vprašanje, kaj arhitektura je. Pri iskanju odgovora sem se vedno znova srečeval z mislijo, da je prave arhitekture pravzaprav zelo malo. Tudi z definicijami je tako. Pevsner naprimer zapiše, da je kolesarnica zgradba, katedrala pa arhitektura in da je skoraj vse kar zapira prostor z namenom, da se vanj vseli človek,…

Nadaljuj z branjem

Chesterton o arhitekturi

»Vsa arhitektura postane po sončnem zahodu dobra arhitektura; morda je arhitektura, podobno kot umetnost ognjemeta, pravzaprav nočna umetnost.« (G. K. Chesterton) Gilbert Keith Chesterton, angleški pesnik, teolog, dramatik, novinar in kritik, je pri nas znan predvsem kot pisatelj odličnih detektivskih zgodb o očetu Brownu, njegov pa je tudi znani roman Mož, ki je bil četrtek.…

Nadaljuj z branjem

Upravljanje s propadom?

Pred uveljavitvijo intenzivnega kmetijstva je bil eden najboljših načinov za pridobitev novih obdelovalnih površin požigalništvo. Ne le, da je požar sam od sebe uničil večino dreves, ki so ovirala razširitev polj, plast pepela je ustvarila tudi izredno rodovitno plast in tako prvinsko pognojila bodoče kmetijske površine. Takšno dinamiko bi lahko razširili tudi na naravi nasprotno…

Nadaljuj z branjem

Urbana regeneracija mestnega jedra z uvajanjem začasne rabe prostora – 2.del

AKTIVNA PRITLIČJA Kvaliteta pritličnih funkcij je ključnega pomena za vsesplošno privlačnost mest. Dolge sterilne fasade nam sporočajo; “hodi dalje”. Aktivno pritličje je polno funkcij mešane rabe Dolga sterilna fasada sporoča: “hodi dalje” Živahen mestni utrip je bil samoumeven v starih tradicionalnih mestih do 80 let prejšnjega stoletja. Med nenadzorovanim širjenjem je kapitalizem postal razlog za opuščanje rokodelskih…

Nadaljuj z branjem

Urbana regeneracija mestnega jedra z uvajanjem začasne rabe prostora – 1.del

Pod zgornjim naslovom bomo v seriji člankov objavili izseke iz magistrskega dela Tine Vilfan z naslovom: “Študija urbane regeneracije mestnega jedra z uvajanjem začasne rabe prostora na primeru Kranja”. Delo je bilo zaključeno leta 2015 pod mentorstvom Alenke Fikfak na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Avtorske pravice besedila in grafičnih vsebin so last Tine Vilfan. …

Nadaljuj z branjem