Obesite arhitekta!

Samospoštovanje, ki si ga arhitekti včasih kar nehote in po ustaljeni navadi namenjamo, ni vedno v sozvočju s čustvi splošne javnosti. Saj ne, da gojimo iluzije o množicah, ki nam pojejo hvalo. Arhitekt je pač oseba, ki je najbolj podobna uradnemu zastopniku neke novogradnje, saj predstavlja njenega avtorja, odvetnika in ambasadorja obenem. Zato ni presenetljivo,…

Nadaljuj z branjem

ZABRISANA ZNAMENJA GRADITELJEV

V časih, ko se poklic arhitekta še ni izoblikoval, so na gradbiščih prevladovale izučene in hierarhično organizirane kamnoseške delavnice, ki so jih le v primeru zares zahtevnih in obsežnih gradbišč (na primer srednjeveških katedral in večjih utrdbenih kompleksov) usmerjali osrednji nadzorniki del – bodoči arhitekti. O delavcih na srednjeveških gradbiščih, torej izučenih mojstrih in njihovih…

Nadaljuj z branjem

ŽIVA DELA – 1.del

Arhitekturni objekti so, kadar so uspešni, outsiderji. Outsiderji so, ker so transsituacijski in nadčasovni. Pred skoraj sto leti je Le Corbusier napisal knjigo z naslovom K arhitekturi, ki je, kot piše arhitekturni zgodovinar J. L. Cohen, odločilneje vplivala na razmišljanje o arhitekturi moderne dobe kot vsa zgrajena arhitektova dela. Izjemni vpliv, ki ga ima ta…

Nadaljuj z branjem

MATERIALNOST NEKEGA DOMA

Ko govorimo o iskrenosti arhitekture, o njenem bistvu, smo najpogosteje navajeni razmišljati o njenem ustroju. Človeškemu telesu dajejo obliko kosti, ki na zunaj res niso vidne, vendar pa bi, če bi nam jih kdo izmaknil, naša človeška oblika postala brezobličen kup mesa in telesnih sokov. Enako mora biti iskrena zunanjost arhitekture logična posledica njenega notranjega…

Nadaljuj z branjem