TEHNOLOGIJA, UMETNOST, TRAJNOST

od • september 24, 2015 • Arhitektura, TrajnostnoKomentarji (0)3021

Kaj povezuje Švicarski biro Herzog & de Meuron, tradicionalni način gradnje iz butane zemlje in Slovenijo? Zgodbe objavljene v prvi številki revije Outsider. (naroči)

Na spletnem portalu revije smo že objavili povzetek zapisa o starodavni japonski tehniki izdelovanja keramike. Tudi o bonbonih Ricola, o tem kdo jih je naredil in kdo je podjetju Ricola naredil sodobno regalno skladišče, smo govorili. Tokrat pa objavljamo povzetek intervjuja z Martinom Rauchom o trajnostnih tehnologijah in umetnosti njihove uporabe. Fotografije prikazujejo hišo, ki jo je Martin Rauch zgradil za svojo družino.

07

Pri svojem delu kombinirate tehnologijo, umetnost in trajnost. To se zdijo najbolj smiselna načela za snovanje arhitekture, pa tudi bivanja nasploh. Zakaj ta načela v arhitekturi niso pogosteje upoštevana?

Vemo, da je gradnja z zemljo ena najstarejših gradbenih tehnik v svetovni zgodovini. Še danes približno tretjina vsega svetovnega prebivalstva biva v hišah iz gline. V predindustrijskem času je dostopnost materiala v neposredni okolici območja gradnje bistveno določala materialnost in arhitekturo zgradb. Danes je to popolnoma drugače. Gradbeni material lahko z ladjami, vlaki ali tovornjaki prepeljemo  v vse regije sveta. Znanje gradnje z zemljo je postopoma zamrlo. Predvsem pa se stare tehnike niso razvijale v koraku s časom. Na tem področju vidim še veliko priložnosti.

Je gradnja s stisnjeno zemljo danes primerna za vse klimatske pogoje, v vseh delih sveta?

Ja, seveda. Kot pri vsakem gradbenem materialu, moramo najprej izvesti konstrukcijske in fizikalne meritve, nato pa prilagoditi uporabo materiala. V Evropi lahko glino in stisnjeno zemljo uporabljamo povsod, brez posebnih prilagoditev.

Kje se lahko arhitekti in vsi ostali poučimo o uporabi stisnjene zemlje v gradnji in načinih povezovanja tehnologije, umetnosti in trajnosti?

To je pomembno vprašanje. Gradnja z zemljo je popolnoma spregledana v študijskih programih, tako šolskih kot tudi univerzitetnih…

02

Pogovarjala se je: Nina Granda

Fotografije: Beat Bühler, arhitektura

 Lokacija: Schlins, Austria, 2005 – 2008

Arhitektura: Arch. Roger Boltshauser, Martin Rauch

06

05

04

01

 

Naroči revijo OUTSIDER.

 

 

Sorodne vsebine

Komentarji