Rastline rastejo in se spreminjajo. Ob rasti in spreminjanju pa opravljajo še mnoge druge vloge.

Te dni sem se spraševal ali ima o tistih pravih urbanih rastlinah v Sloveniji sploh smisel govoriti. Pa saj je Slovenija vendar tako zelo majhna. Ruralno je od urbanega odmaknjeno le streljaj. Še v Ljubljani, na primer, od središča pa do prvega zelenega klina potrebujemo zgolj nekaj minut peš. Do pravega podeželja v mestu pa s kolesom pridemo v zelo slabe pol ure.

Ali se morajo rastline zares tako zelo prilagajati urbanim razmeram? Se jim je v Sloveniji sploh treba? Odgovor je po mojem mnenju vseeno pritrdilen. Urbane rastline so rastline, ki rastejo v gosteje poseljenih mestnih predelih in so se na otežene ali pa zahtevnejše življenjske razmere po svoje prilagodile. Nekatere so izkoristile svojo ekološko vlogo in postale izjemno odporne na pline, emisije, sol druge celo na težke kovine. Njihova prisotnost mesto estetsko bogati, s svojo prečiščevalno funkcijo pa ustvarjajo kvalitetnejše in čistejše bivalno okolje z blažjo mikroklimo. Urbane rastline torej so pomembni gradniki naših mest in naselij pa naj bodo del parkovnih zasaditev ali manjših balkonskih vrtičkov.

Pa se tokrat pomudimo še pri nekaterih drugih vlogah, ki jih ima živo gradivo. Kot sem že omenil ima vegetacija ključno vlogo pri strukturiranju prostora in vzpostavljanja ambientov. Za primer si vzemimo Park Tivoli. Drevoredi jasno sledijo peščenim in tlakovanim potem in skupaj s parkovno vegetacijo opredeljujejo in členijo prostor. Prav tako vlogo imajo tudi živice (strižene žive meje), ki objemajo ambiente, preprečujejo nezaželene poglede in s tem omogočajo več zasebnosti, kjer je to potrebno – na primer na otroškem igrišču ali ob čolnarni. Načrtno izbrano in sajeno rastlinsko gradivo odlično povezuje naravne in grajene elemente ter vključuje parkovno zasnovo v okoliško krajino, ki se na vzhodni strani preliva v mestno, na zahodni pa naravno – Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Rastline smemo s pridom izkoriščati tudi ob tehniško-sanacijskih ukrepih: urejanje obcestnega prostora, preprečevanje erozije tal, protihrupne zaščite, proti vetrne zaščite, sanacija gozdnega roba … saj s svojimi rastlinskimi deli ščitijo, sidrajo in bogatijo tla; preusmerjajo zvočne in vetrne mase ter blažijo vremenske vplive.

Prav v mestu ima vegetacija tudi bolj vidno sociološko in družbeno vlogo. Urbane rastline v mesto vpeljujejo stik z naravo. Mesto je porabnik pridelane hrane in sadik, ki zrastejo na vrtičkih in poljih njegovega zaledja. Rastline imajo terapevtsko in zdravilno vlogo; so pa tudi nosilke identitete in simbolov, kot jo ima za Slovence lipa (Tilia plaryphyllos).

Rastline so za mesto ključne. Vegetacija v mestih je potrebna. Pa četudi je to le »teglc« bazilike (Ocimum basilicum) na balkonu sredi Fužin. Čebela in rižota je bosta gotovo veseli. Zato brž v vrtnarijo.

 

Marko Klemen, maj 2017

 

Naroči revijo

Deli objavo:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja