Po zaslišanju družinskih članov in zaposlenih v biroju je tabla PRIMER: KOKON prekrita s fotografijami vpletenih, skicami trupla iz različnih kotov, forenzičnimi izvidi in zapiski o alibijih (slabih in zato verjetnih), koristih in neugodnostih, ki jih je za posameznega Hagenbohma utegnila povzročiti Danielova smrt. Po tednu preiskave PRIMERA: KOKON je višji inšpektor Paddy Scotch tik pred tem, da aretira Klementino Hagenbohm.

Klementina Hagenbohm ima motiv, priložnost, potrebno znanje in možgane, nujne za izvedbo tega prefinjeno brutalnega umora. Kljub poznim šestdesetim je dovolj fizično pripravljena, da bi lahko premikala truplo in sekala prste. Nota bene: dan pred umorom je za večerjo naredila rižoto iz oljkovega livkarja, ki je v malih količinah eksotična začimba, v velikih pa močan narkotik. Po možu deduje prvo nadstropje in prizidek vile Križ in Karolina, počitniška châteauja v Marcoussisu in Long Basingu, penthouse v Siegenu in zimsko počitniško hišo v Vagray Les Alpes. Finančne koristi so tako brez dvoma na strani vdove Hagenbohm, nekoč uspešne gimnastičarke in kemičarke, ki ji je kariera v štirih desetletjih zakona sicer spolzela iz rok, vendar pa zaradi prirojenega resting bitch face in superiorne drže v očeh soljudi nikoli ni izgubila statusa ženske, ki ji je v življenju uspelo zaradi lastnih sposobnosti. Tudi alibija nima in je zadnja oseba, ki je Daniela videla živega, preden je ob 11h dopoldne stopil v Božični puding.

Čeprav o njeni krivdi ne more biti dvoma, je Paddy Scotch pred aretacijo na trnih in se kar ne more znebiti določenega neprijetnega občutka. Med zaslišanji mu je družina namignila dovolj, da vé, kako jim je njegova izbira storilca po volji: škandal bo manjši, če morilka ni Hagenbohmove krvi, razen tega pa bi celotna Danielova dediščina v primeru Klementinine krivde prešla nazaj v rodbino. To bi bilo nadvse zaželjeno, saj so družinski odnosi že dovolj napeti: ker stari Ludvik Hagenbohm še ni oznanil, kdo bo prevzel Danielovo mesto najvišjega partnerja v biroju, stanje negotovosti razžira razpoloženje po pisarnah, projekti trpijo, PR je neučinkovit, pred Vitruviusom cele dneve kampira kombi rumene TV oddaje Moja terapija, pripravniki pa umirajo od prekomernih odgovornosti, sadističnega delovnika in premalo informacij. Ker ima višji inšpektor Paddy Scotch poleg odmevnega primera, od katerega bo mogoče odvisna njegova kariera, na grbi še zasebne neprijetnosti v obliki odvajanja od dvofaznega veronala, njegovo življenje ni zavidanja vredno. Greni ga tudi narednica Kleinfrankenheim, ki (“psihološka profila žrtve in morilke se ne ujemata z okoliščinami”) dvomi v Klementinino krivdo.  Zahteva, da pred aretacijo višji inšpektor v Vitruviusu še enkrat preizpraša “pripadnike nižjih kast”, ki “morda vedo kaj, česar se niti sami ne zavedajo”.

Paddy Scotch in narednica Kleinfrankenheim se tako v soboto popoldne ponovno odpravita v Božični puding, kjer narednica Kleinfrankenheim na mestu trupla nazadnje stakne droben dvojni dokaz: odlomljen košček rezila olfa noža, ki se je zataknil v špranjo med parket, zraven pa navaden srebrn monokel. Z nerazumljivim razburjenjem, ki meji na histerijo, trdi, da je najdba pomembna za primer.

“Laboratorij je potrdil, da je naše morilno orožje skalpel za kraniotomijo, s katerim so bile narejene rane na okončinah! Seveda to ni niti pravo morilno orožje, saj so bile vse rane narejene posthumno.”

Inšpektorica Kleinfrankenheim trmasto vztraja, da je košček rezila (ki bi se z monoklom na sumljivem mestu lahko nahajal čisto po naključju) treba poslati forenzikom. Zagovarja se s hipotezo, da so bili prsti odstranjeni z olfa nožem, saj je skalpel za kraniotomijo za prstno kost premajhen. Ker višji inšpektor Paddy Scotch ne vé, da je narednica Kleinfrankenheim postala policistka zato, ker je 26. decembra leta 1996 za domačo garažo prav tak srebrn monokel našla na brezobličnih ostankih otroškega trupla, ki so ga kasneje identificirali kot njeno desetletno sestro Marto Jo, na novo pridobljene dokaze spravi zgolj zaradi ljubega miru. Pri tem razmišlja, da so špranje v popolnoma novem parketu klinike Božični puding sumljive. Naredi tudi mentalno opombo, da mora preveriti psihološki profil, ki ga je za narednico Kleinfrankenheim na rednem službenem pregledu izdelal policijski psihiater.

Ko se višji inšpektor Paddy Scotch in narednica Kleinfrankenheim pred Vitruviusom prebijeta mimo zardele novinarke Moje terapije, so pripravniki zaposleni s kuhanjem kave in odpiranjem škatel za piškote, saj v centralni pisarni pravkar poteka Hagenbohmov družinski konklave. Lili Sanele ni z njimi – čisto prav, saj je zaradi kombinacije družinske drame in slabih odnosov z Marielo delo z njo v zadnjih dneh neznosno

Ko Mariela Žašler med mehaničnim odgovarjanjem inšpektorju in narednici razmišlja, da bo njej in Petru na resni kriminalistični preiskavi že drugič uspelo prikriti aferi z nadrejenima, se iz centralne pisarne zaslišijo kriki. Ven se kot krdelo zveri usujejo Hagenbohmovi. Glasovi so dvignjeni. Obrazi so zaripli. Vrata loputajo. Ludvik je izbral naslednjega dediča. In ni jim všeč.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Piše: Eva Mahkovic

Ilustrira: Eva Mlinar

Naslednja epizoda bo objavljena v četrtek, 31. 12.

*

Pozor! Vsebine v tiskani reviji se razlikujejo od vsebin na spletni strani! Podprite naše delo z nakupom izvoda(7€) ali naročnino (4 številke, 25€). Za naročilo pišite na: editorial@outsider.si

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja