Yvonne Farrell in Shelley MacNamarra sta 16. mednarodno arhitekturno razstavo naslovili “Freespace”, svoboden prostor in svojo izbiro pojasnili z naslednjimi besedami:

Odprt prostor opisuje duhovno velikodušnost in smisel za človečnost v jedru arhitekturne agende, ki se osredotoča na kakovost samega prostora.

Odprt prostor se ukvarja z zmožnostjo arhitekture, da ta uporabnike obdari z brezplačnimi in presežnimi prostorskimi darili, in da naslavlja še neizgovorjene želje tujcev.

Odprt prostor proslavlja sposobnost arhitekture, da v vsakem projektu najde presežno in nepričakovano velikodušnost – tudi v najbolj zasebnih, defenzivnih, izključujočih ali komercialno omejenih pogojih.

Odprt prostor vzpostavlja možnost poudarjanja daril narave: svetlobe – sončne in lunine, zraka, gravitacije, materialov – naravnih in tistih, ki jih je izdelal človek.

Odprt prostor spodbuja prevpraševanje načinov razmišljanja, nove načine videnja sveta ter izumljanje rešitev, ki omogočajo arhitekturi, da poskrbi za dobrobit in dostojanstvo vsakega prebivalca tega krhkega planeta.

Odprt prostor je lahko prostor priložnosti, demokratičen prostor, ne-programiran in svoboden v svojih rabah, ki morda sploh še ne obstajajo. Med zgradbami in ljudmi se zgodi izmenjava, tudi če ta ni bila nameravana ali načrtovana, in zgradbe skozi čas sodelujejo in delijo z ljudmi še dolgo po tem, ko arhitekt ni več prisoten. Arhitektura ima tako aktivno kot pasivno življenje.

Odprt prostor vključuje svobodo mišljenja in zamišljanja, prost prostor časa in spomina, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost, ter gradi na podedovanih kulturnih plasteh, prepletajoč arhaično s sodobnim.

S temo “Freespace” beneški arhitekturni bienale 2018 javnosti na ogled postavja primere, predloge, elemente (grajene ali negrajene) izjemnega dela, ki predstavlja bistvene lastnosti arhitekture. Te vključujejo modulacijo, bogastvo in materialnost površine; orkestriranje in sekvencioniranje gibanja; razkrivanje utelešene moči in lepote arhitekture.

Razstava bo s svojo prostorsko, fizično prezenco obsega in kakovosti pustila vtis na obiskovalcu in spregovorila o kompleksni prostorski naravi arhitekture.

Razstava bo povabila k čustveni in intelektualni vpletenosti mnogih, ki obiščejo Bienale, da bi globlje razumeli arhitekturo. Stimulirala bo diskusijo o ključnih arhitekturnih vrednotah in proslavljala prispevek arhitekture k človeštvu, ki je preverjen in vztraja.

Ko Jørn Utzon razmišlja o sedežu ob vhodu v Can Lis na Mallorci, je ta popolnoma prilagojen človeškemu telesu in zagotavlja udobje in ugodje. Je prostorska beseda pozdrava, dobrodošlice.

Angelo Mangiarotti govori isto stvar ob vhosu v Via Quadronno 24 v Milanu, kjer obiskovalca rahlo vzpenjajoča se pot s sedežem ob svojem vznožju zadrži na vstopnem pragu in mu izreče dobrodošlico ob vrnitvi iz mesta.

Lina Bo Bardi je zgradila cel muzej moderne umetnosti v Sao Paolu zato, da imajo meščani zdaj na vrhu belvedere, od koder lahko mesto opazujejo od zgoraj.

Medičejska palača v Firencah predstavlja moč in bogastvo, a kamniti sedež, vgrajen v kompaktno fasado, skorajda obrne stavbo od znotraj navzven. Neprekinjena stena postane zid, ki objema javni prostor. Kar je čvrsto in nepredirno, se zdi navzven odprto in velikodušno.

Verjameva, da ima vsakdo pravico do koristi od arhitekture. Vloga arhitekture je, da zaščiti naša telesa in povzdigne našega duha. Lep zid, ki zaključuje ulico, v mimoidočem vzbuja ugodje, tudi če ta nikdar ne zavije v notranjost, ki jo ta zid oklepa. Enako ugodje vzbuja pogled na dvorišče, ki ga skozi obokan prehod ujamemo s kotičkom očesa; pa prostor, kjer si odpočijemo v senci, ali pa nas varuje pred vetrom in dežjem.

Želiva preseči vizualno ter poudariti vlogo, ki jo igra arhitektura v koreografiji vsakdanjega življenja.

Zemljo vidiva kot Naročnika. To s seboj prinaša dolgoročne odgovornosti. Arhitektura je igra svetlobe, sence, lune, zraka, vetra, gravitacije, ki razkriva skrivnosti tega sveta. Vse te dobrine so prosto dostopne.

Na 16. Mednarodni arhitekturni razstavi bomo proslavljali primere velikodušnosti in obzirnosti v arhitekturi z vsega sveta. Verjameva, da te lastnosti vzdržujejo temeljno sposobnost arhitekture, da neguje in podpira kontakt med ljudmi in prostorom. Tem lastnostim posvečava največ pozornosti, saj meniva, da jih motivirata optimizem in kontinuiteta. Arhitektura, ki uteleša te lastnosti, ter to počenja z velikodušnostjo in željo po izmenjavi je to, kar imenujeva Freespace.

Vse sodelujoče in vsak paviljon vabiva, da v Benetke prinese svoj Freespace. Tako bomo skupaj lahko odkrili našo raznolikost, specifike in kontinuiteto arhitekture, ki temelji na ljudeh, prostoru, času in zgodovini, ter vzdrževali kulturo in relevantnost arhitekture na tem dinamičnem planetu.

»Družba napreduje, ko stari ljudje sadijo drevesa, v katerih senci ne bodo nikoli sedeli« – grški pregovor

Prevedla: Ajda Bračič

Manifest smo objavili v 12.  številki revije Outsider (december 2017)

Arsenale

 

Ena misel na “Yvonne Farrell in Shelley McNamara, kuratorki Arhitekturnega bienala v Benetkah 2018: MANIFEST

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja