Nekje za mejami urejenega in civiliziranega sveta se dogajajo veliki nemiri, cela ljudstva se selijo in v iskanju boljšega življenja prehajajo na prej mirna in stabilna področja. Zveni znano? Morda sami živimo na začetku takšne nemirne epohe, vendar pa se tovrstna dinamika v Evropi ne odvija ne prvič ne (verjetno) zadnjič. Po današnjem slovenskem in hrvaškem ozemlju so v pozni antiki Rimljani vzpostavili obrambno zaporo, t.i. Claustro Alpinum Iuliarum (Zaporo Julijskih Alp), katere namen je bil ravno preprečitev vdorov barbarskim plemenom in sovražnim vojskam. Deli obrambnega sistema so bili v arheoloških krogih, pa tudi splošni javnosti, poznani že dolgo časa (med njimi morda najbolj znana je rimska utrdba na Hrušici), potek dobršnega dela obrambnega sistema, ki so ga sestavljale med seboj ne povsod povezane utrdbe in obrambni zidovi, pa še ni bil celostno raziskan in predstavljen.

http://4d.rtvslo.si/arhiv/glasovi-svetov/174359074

Pred kratkim se je zaključil skupni slovensko-hrvaški arheološki projekt Kamniti braniki rimskega imperija Claustra, ki je prvič zanesljivo določil celoten potek obrambne črte in obsega ostankov tega največjega gradbenega in vojaško-obrambnega antičnega sistema na našem ozemlju. Spletna stran projekta izčrpno dokumentira izsledke raziskave in lokacije bolj in manj ohranjenih ostankov sistema (vas zanima, ali so ostanki rimske obrambne črte ohranjeni tudi v bližini vašega prebivališča?). Nekateri izsledki ugotovitev pa se nam lahko zdijo pomenljivi tudi v današnjih časih: ne glede na vse stroške pri utrjevanju rimskih meja je imela vojaška zapora na koncu na preseljevanja ljudstev in vojaške vpade le minimalen vpliv, velik pomen pa je pridobila v notranjih sporih in državljanskih vojnah poznega rimskega imperija. Prepričani smo, da je podobnost z aktualnimi zidovi in mejnimi zaporami le naključna …

Miloš Kosec

Ena misel na “ZAPORA JULIJSKIH ALP

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja