Menda je nekje globoko v podzavesti vsakega arhitekta zakopana podoba starega bakroreza, na katerem vidimo mlado žensko, ki z oblo roko otroku kaže preprosto leseno zgradbo v ozadju. Štirje vogali zgradbe so debla bogato olistanih rastočih dreves, med njimi pa je iz vej postavljena strešna konstrukcija. Govorim seveda o bakrorezu na naslovnici Laugierjevih Esejev o…
Nadaljuj z branjem
Gašper Fabijan: Dom med brezami
Miloš Kosec: Zvezdno nebo nad nami
Arhitekti radi sem ter tja opletamo z besedo večnost. Zidati za večnost; arhitektura, večna umetnost; večna pravila gradnje. Če bi se vse, kar smo zgradili in označili za večno, zares ohranilo, bi danes verjetno živeli v strašljivi kakofoniji zidov, prostorov in oblik. Tako pa, včasih na žalost, včasih na srečo, še vedno velja, da je…
Nadaljuj z branjem
Blaž Lozej, Žiga Kramperšek: Pisarne za internetno podjetje Wave Group
Izbor naravnih materialov v prostornem odprtem tlorisu in obilica naravne svetlobe. Prostor, ki vzpodbuja timsko delo in komunikacijo, sodelavcem pa hkrati nudi toplo okolje, v katerem se počutijo doma. Kakšen je bil prostor pred prenovo in kako ste posegali v obstoječe? Ob prevzemu je bil proizvodno-skladiščni prostor več let prazen in v stanju, potrebnem popolne…
Nadaljuj z branjem
Matevž Granda: Problem dela v arhitekturi
O odprtem pismu anonimnih študentov arhitekture, ki je pred kratkim prišlo v javnost in v katerem opozarjajo na nekatere primere slabe prakse arhitekturnega dela in zaposlovanja, je na tej spletni strani že pisal Miloš Kosec. Moram opozoriti, da pismo odstira le del problematike in se ne dotakne jedra problema, ampak analizira le del posledic. Posledica…
Nadaljuj z branjem
Agata Tomažič: Moja Afrika v Spodnji Šiški
Od nekdaj se mi je zdelo imenitno, da je ozemlje diplomatskega predstavništva v tujini kot neke vrste enklava, območje, kjer veljajo zakoni tiste države. To je vedel recimo tudi Imre Nagy, ki je ob zatrtju madžarske pomladi v Budimpešti leta 1955, ko so po mestu že hrumeli sovjetski tanki, preskočil ograjo jugoslovanske ambasade in se…
Nadaljuj z branjem
Prostorož: Idrijske rudarske hiše za 21. stoletje
Idrijska rudarska hiša je vrsta arhitekturne gradnje, ki je značilna za Idrijo, danes del UNESCO svetovne dediščine. Največ tovrstnih hiš je bilo zgrajenih v “stoletju rudarske hiše” med leti 1776 do 1876, ko je ta tip gradnje zaznamoval podobo mesta. Delno vkopana v pobočje, visoka bela pročelja, številna simetrično (3-3-4-1) razporejena majhna okna, strm naklon…
Nadaljuj z branjem
BAAM Arhitekti: Homementum
Da je tudi prvi dom lahko zanimiv razmislek o stanovanjski arhitekturi s svojim novim projektom Homementum dokazujejo Baam Arhitekti. Svetlost, odprtost, fleksibilnost – to so pojmi, ki jih pogosto povezujemo s kakovostnim sodobnim bivalnim okoljem. Celo tako samoumevni so postali ti pojmi, da jih niti stroka pogosto ne razume več. Svetlost, odprtost in fleksibilnost namreč…
Nadaljuj z branjem
Pogovoriti se moramo o delu v arhitekturi
Takoj po novem letu je v medijih in na družabnih omrežjih zaokrožilo odprto pismo študentov na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo rektorju Univerze v Ljubljani, ki opozarja na sporne ter tudi nezakonite oblike dela v arhitekturi nasploh ter v zvezi s Fakulteto za arhitekturo še posebej. Pismo, ki ga objavljam tudi pod tem kratkim zapisom, opozarja…
Nadaljuj z branjem
Slovenščina oživljena in druge zmage zadovoljnega Kranjca Valentina Vodnika
Prvi del prenovljene stalne razstave o Vodniku je svež primer predstavitve pomembne zgodovinske osebnosti na sodoben način. Snovalci razstave so se s premišljenim prepletom arhitekture, ilustracije in grafičnega oblikovanja odmaknili od tradicionalnejše logike spominskih sob, ki običajno vključuje aranžersko postavitev plakatov s suhoparnimi informacijami na stenah in mizo s predmeti na sredini sobe. Vodnikovo življenje,…
Nadaljuj z branjem
Kam z vso to Dramo?
Zgodovina prihodnosti novega ljubljanskega gledališča Slovenski kulturni prostor je nadvse bogat, pa naj gre za institucionalno ali alternativno, profesionalno ali amatersko kulturo – tu mislimo na prostor v prenesenem pomenu. Kako pa je z dejanskim, fizičnim prostorom, ki je kulturi namenjen? V Ljubljani deluje lepo število gledališč, med njimi so menda največja SNG Drama,…
Nadaljuj z branjem
Vse ali nič
Leta 2007 je bilo Plečnikovo leto. Obeleževali smo 50. obletnico mojstrove smrti (in 135-letnico njegovega rojstva). Istega leta je bila ustanovljena družba Bežigrajski športni park, katere namen je bila nadgradnja Plečnikovega centralnega stadiona v sodoben športni objekt. Družbo so ustanovili podjetje Elektronček (lastnik Joc Pečečnik), Mestna občina Ljubljana in Olimpijski komite Slovenije. Kmalu je bil…
Nadaljuj z branjem
3biro: Enodružinska hiša Puštal
Arhitekti iz pisarne 3biro so v škofjeloškem predmestju zasnovali enodružinsko hišo neobičajne geometrične oblike. Pod vznožjem hribovja, ki Škofjo Loko obroblja z jugozahoda, v mesto vodi stara cesta, ob kateri se pobočja začnejo zelo strmo dvigovati. Kljub temu je tam zraslo dolgo obcestno naselje in prazno parcelo v njem je preteklo leto zasedla nova enodružinska…
Nadaljuj z branjem
Zgovorno 2019!
Slovenski rek pravi, da »kdor molči, desetim odgovori.« Molčečnost je od nekdaj cenjena vrlina in na prvi pogled se zdi, da je bil molk najmočnejše ljudsko orožje proti jezičnim dohtarjem in drugim prezira vrednim mestnim škricem, ki so sami prisegali na nek drug rek: »kdor jezika špara, kruha strada«. Navsezadnje so imeli prav oboji: odvetniki…
Nadaljuj z branjem
Outsider#16: obiski v intimi, NUK 2
Drage, dragi! Še preden nazdravimo novemu letu, vas vabimo, da pokukate v vsebino nove številke revije Outsider, ki izide 29. decembra! Tokrat so kolumne prispevali Viki Grošelj, Nina Kožar, Pavle Rak, Mojca Pišek, Simona Semenič in Alojz Ihan. Ljubezen v času spletnih zmenkarij je raziskal Aljoša Toplak, nagrajenec natečaja Straniščne spletke 2. Obiskali smo ljubljansko…
Nadaljuj z branjem
Slaba šala
Pred enim letom smo navdušeni objavili rezultate natečaja za novo stavbo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Po enem letu lahko zapišemo, da je bila vse skupaj le šala. Dozidave akademije ne bo! Oddelki Akademije za likovno umetnost in oblikovanje bodo še naprej razpršeni na več lokacijah v Ljubljani. To pomeni še naprej…
Nadaljuj z branjem
Oblikovanje odlikovanj
Natanko na sredi praznične decembrske sezone kuhanega vina, božičnih praznikov in novoletne dekadence imamo v naši državi enega izmed dveh osrednjih državnih praznikov. Ob dnevu samostojnosti in enotnosti, dan po božiču, bo Predsednik republike v Predsedniški palači oziroma nekdanji stavbi deželne vlade Vojvodine Kranjske verjetno tudi to leto podelil nekaj odlikovanj zaslužnim ženam in možem.…
Nadaljuj z branjem
Ivan Stopar 1929 – 2018
Gradovi na Slovenskem dr. Ivana Stoparja : ena prvih “odraslih” knjig, ki je bila povsem moja last. Od zgodnjih devetdesetih, ko sem jo prejel v dar, me spremlja vse do danes. Dolgoletna uporaba se ji zelo očitno pozna na že razrahljani vezavi, manj pa na skrbno ohranjenih platnicah in ljubosumno varovanih straneh. Še danes je…
Nadaljuj z branjem
Medprostor: Hiša Hribljane
Na mirni jasi med Rakitno in Cerknico, v bližini borovega gozdička, so arhitekti iz pisarne Medprostor zasnovali hišo Hribljane. Takšne hiše so najlepše: zrastejo v kraj in zdi se, da tam stojijo že od nekdaj. Borov gozdiček, ruševine starega mlina, potok, ki šumlja v dolino, gozdovi, v katerih se tu in tam lahko spogledaš z…
Nadaljuj z branjem
SuperČudno!
Victor Enrich (1976) je katalonski umetnik, ki je po študiju arhitekture na Barcelona School of Architecture (ETSAB) in po letih samostojne prakse, začel kombinirati digitalno fotografijo s 3D renderiranjem. Svojo umetniško pot je začel v Rigi (2006), kasneje pa je živel in ustvarjal tudi v Izraelu in Nemčiji. Danes je zopet nazaj doma, v Barceloni.…
Nadaljuj z branjem
Kriza in arhitektura
Se še spomnite krize? Bilo je pred komaj nekaj leti, ko so se poročila redno začenjala s statistiko nezaposlenosti in s prestrašenimi ugibanji, ali bomo v Sloveniji dobili stečajne upravitelje: trojko iz Bruslja.V arhitekturi so bili to depresivni časi, ki so pometli z večino slovenskih gradbincev, prerešetali marsikatero arhitekturno pisarno in popolnoma na novo vzpostavili…
Nadaljuj z branjem