Kambrina zgodovina se je začela okoli leta 1600, ko so na živi kraški skali v vasi Pliskovica postavili majhen kmečki hlev, in je skoraj štiri stoletja valovala v umirjenem ritmu sonca in burje, ki sta izostrila njegove kamnite poteze. Leta 2018 pa se je za Kambro začelo novo poglavje: investitorica Vilma Penko je hišico v…
Nadaljuj z branjem
Kambra: zrasla iz žive skale
Matevž Granda: Koliko ste pripravljeni plačati za nagrado?
Nagrada je, če se naslonim na razlago iz SSKJ, dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje. Tudi v arhitekturi in oblikovanju se podeljujejo nagrade. Najznamenitejša nagrada za arhitekte je nedvomno Pritzkerjeva nagrada. Za arhitekturo pomeni to, kar je za znanost, medicino ali literaturo Nobelova nagrada. Veliko čast. Hkrati pa je prejemnik tudi…
Nadaljuj z branjem
Neizprosna darežljivost s prostorom
Pravzaprav živimo v globalno arhitekturno siromašni dobi, v kateri so stara pravila igre upehana, odvečna, netrajnostna in naravnost rečeno škodljiva. Kljub temu so vedno znova ponovljena, njihov tempo pa je še stopnjevan: količina ulitega betona v hitro rastočih mestih je obratno sorazmerna z miselnim naporom, ki je potreben, da bi na novo zastavili naloge arhitekture…
Nadaljuj z branjem
Feministična tura: Od čarovnic do podjetnic – prezrta ženska polovica Ljubljane
Za poltretji kilometer heroin Nad kavarniškimi mizami se sukljajo kolobarčki dima iz pip in cigar, slišati je šuštenje papirja časopisov, razpetih na lesena držala, ki jih gospodje listajo. Pred njimi so skodelice kave ali kozarčki česa močnejšega, mrmrave razprave se včasih dvignejo do glasnejših tonov in potem spet, kot tok kakšne lenobne reke, zamrejo. Skozi…
Nadaljuj z branjem
od-do arhitektura: Stanovanje LC
Spoznajte nov biro na slovenski arhitekturni sceni: to je od-do arhitektura. Mlada arhitekta, ki stojita za novo znamko, pri Outsiderju debitirata z notranjo opremo Stanovanja LC. Bi tudi vi imeli stanovanje, ki se z opremo prilagaja vašemu počutju? Za to ne potrebujete divjih tehnoloških rešitev, le dva arhitekta, ki si upata poseči po najpreprostejših rešitvah…
Nadaljuj z branjem
Jernej Prijon: Prosti trg arhitekturnih idej
Kot diplomant arhitekture se podaš v svet s prepričanjem, da bodo dobri arhitekti prišli do posla in da obstaja odprti trg arhitekturnih idej, ki bo poskrbel, da bo temu tako. Ali ta trg dejansko obstaja? Ali obstaja kakšna korelacija med tem, kako produkcijo arhitekta ocenjuje družba in tem, koliko posla bo ta arhitekt imel? Ali…
Nadaljuj z branjem
Podzemne garaže – prezračevanje ter odvod dima in toplote
V večjih podzemnih garažah je v primeru požara potrebno izvesti prisilno prezračevanje in odvod dima in toplote. Osnovni sitemi namenjeni samo prezračevanju ne zagotavljajo ustrezne učinkovitosti v primeru požara, ko je potrebno omogočiti hitro evakuacijo uporabnikov garaže, omogočiti gasilcem, da se lahko čim učinkoviteje spopadejo s požarom in zmanjšati škodo, ki zaradi vročine lahko nastane…
Nadaljuj z branjem
Nava arhitekti: prenova prizidka v Rožni dolini
Kjer smo lahko skupaj Hiše se lahko organsko spreminjajo skupaj s svojimi prebivalci. Včasih je to pomenilo, da so ob naraščaju hiši dodali prizidek za »ta mlade«. Danes to pomeni, da je treba razmisliti o uporabi prevelikih hiš z neštetimi zidanimi dodatki, garažami in verandami ter jih prilagoditi potrebam sodobnih družin. Člani biroja Nava arhitekti…
Nadaljuj z branjem
Volitve ZAPS 2019: kandidat Tomaž Krištof
»Opišete konkretne ukrepe, ki bi jih kot predsednika ZAPS izpeljali, da bi izboljšala stanje na trgu dela v arhitekturi.« To je vprašanje, ki smo ga zastavili obema kandidatoma za predsedika ZAPS na naši spletni strani v članku Zakaj bi arhitekti prodajali banane pod ceno? Na naš izziv se je prvi odzval Tomaž Krištof. Na odgovor…
Nadaljuj z branjem
Miloš Kosec: Neplačana pripravništva v tujini
Dalj časa, kot človek živi v tujini, obenem pa spremlja javne razprave v domovini, bolj opaža, da se slovenski pregovorni manjvrednostni kompleks presenetljivo pogosto izmenjuje s samozaverovano samozadostnostjo. Majhno kraljestvo, definirano s pripravnim limesom Alp, Kolpe in bodeče žice, se s tujino ukvarja le, kadar mu predstavlja bodisi »nedosegljivi« ideal (Skandinavija ali Švica) bodisi negativni…
Nadaljuj z branjem
Aleš Hadalin: KO DEŽUJE, ODPREM VSA OKNA
Aleš Hadalin, vokalni interpret Večkrat sem ga videla v Strunjanu. Bos, s širokim nasmehom, zamaknjeno posluša valovanje morja. Zvok vode, ki se pretaka, je najlepša melodija. Poletne nevihte. Dež. Ko dežuje, vedno odprem okna na stežaj, pravi. V Ljubljani se dobiva v hipsterskem lokalu blizu fontane in moj sogovornik izstopa med gosti. V oblačilih iz…
Nadaljuj z branjem
Zakaj bi arhitekti prodajali banane pod ceno?
Na članek z naslovom »Skupščina ZAPS podprla damping«, ki smo ga pred kratkim objavili, smo prejeli dva komentarja, ki terjata naš odziv. Prvi komentar nam je poslala Dajana Markič Bašin na FB profil in sicer opozarja, da so manjkajoči člani skupščine enako krivi, kot tisti, ki so glasovali proti in poziva naj objavimo še njihova…
Nadaljuj z branjem
Matevž Granda: Skupščina ZAPS podprla damping
Aktualna številka revije Outsider #17 je posvečena delu, s posebnim poglavjem o delu v arhitekturi. Delo v arhitekturi ima problem: cene storitev so prenizke, posledično biroji ne morejo zaposlovati in večina arhitektov dela za nizko plačo in je prepuščena prekarnemu delu. V tem poglavju različni pisci razmišljamo tudi o možnih rešitvah. Opozorila, da zbornica za…
Nadaljuj z branjem
Boštjan Debelak: Arhitekt votlin, velikih 100 m2
Arhitekt votlin, velikih 100 m2 Pogovarjala se je: Janja Brodar Boštjan Debelak je arhitekt, ki že dobrih petindvajset hodi popolnoma samosvojo pot. Ob prelomu tisočletja je bil nominiran za Plečnikovo priznanje, istega leta je za hišo Peglezen na hribu prejel častno priznanje za najboljši stanovanjski objekt. Dela hiš(k)e, ki so za marsikaterega stanovskega kolega –…
Nadaljuj z branjem
Inovativni okenski sistem za vsako področje uporabe
heroal W 72 – aluminijast okenski sistem – je inovativna in trajnostna rešitev znamke heroal. Sistem zagotavlja najvišjo kakovost pri največji energetski in stroškovni učinkovitosti, tako v fazi izdelave kot med celotno življenjsko dobo. S številnimi konstrukcijskimi prednostmi prepriča izdelovalce, arhitekte in gradbenike na vseh področjih uporabe. heroal W 72: inovativna sistemska rešitev za vsako…
Nadaljuj z branjem
Individualizacija ovoja stavbe
Podjetje heroal nudi storitve za kar največjo svobodo pri oblikovanju na področjih sistemov oken, vrat, fasad, rolet, senčil in rolo vrat. Zaradi tega se lahko arhitekti, načrtovalci ter obdelovalci odzivajo na naraščajoče zahteve naročnikov in investitorjev glede individualnosti na področju zasebne gradnje in gradnje objektov. Hišna vrata v videzu betona se optimalno ujemajo z ostalimi…
Nadaljuj z branjem
Delikaten porcelan in krvava trgovina
Pred nekaj leti odprt prizidek morda najpopularnejše galerije moderne in sodobne umetnosti Tate Modern v Londonu, ki so ga zgradili po načrtih arhitektov Herzog & de Meuron, se po mojem mnenju ne bo zapisal med njuna najboljša dela. Preveč je estetskih kompromisov, dobre ideje so speljane samo na pol, povsem zamujena pa je priložnost, da…
Nadaljuj z branjem
Blaž Šenica: Akademski kolegij
Akademski kolegij, znan tudi kot Baragovo semenišče je stavba, ki si jo je Jože Plečnik zamislil v 40. letih prejšnjega stoletja, čeprav je sam na tem mestu predvidel cerkev po imenu Hram slave, ki bi zavzela vlogo slovenskega Panteona v Plečnikovi ideji Ljubljane kot novih Aten. Kot zapiše Andrej Hrausky v knjigi Plečnikova arhitektura v…
Nadaljuj z branjem
Obrat: Prenova stanovanja v Šiški
Stanovanje v starejši stanovanjski hiši v Šiški se je skozi tesno sodelovanje arhitektov z naročniki spremenilo v udoben dom. Tloris, ki ne ustreza več željam današnjih naročnikov, je ena od najpogostejših lastnosti, s katerimi se srečujejo arhitekti ob prenovi stanovanj starejšega datuma. Prav nič drugače ni bilo v primeru stanovanja v Šiški, ki so ga…
Nadaljuj z branjem
Shin Sato, Robert Dolinar: MOČNIK ZA BUDO
Ne bi si mogla zamisliti bolj navdihujočega omizja za pogovor o duhovni hrani. V nedeljo zvečer v znani japonski gostilni v pozabljeni trgovski pasaži sredi Ljubljane sedimo ob skupni mizi prijatelji: slikar in kuharski chef Šin Sato, arhitekt in teolog Robert Dolinar, arhitekt in fotograf Janez Marolt in arhitektka moja malenkost. Šin v svojem samurajskem…
Nadaljuj z branjem