Revija Outsider v sodelovanju s podjetjem Geberit razpisuje 3. natečaj za kratko zgodbo: Straniščne spletke 3: Prostor in zgodba Prepustite se navdihu ter zapišite in izbrusite svojo zgodbo. Omejitev ni, razen te, da jo lahko bralec prebere v petih minutah. Dolžina: približno 5000 znakov brez presledkov. Dela oddajte v obliki Wordove datoteke. Strokovna žirija bo…
Nadaljuj z branjem
Straniščne spletke 3: Prostor in zgodba
Poletje v paviljonih
Letošnje leto je bilo za vodstvo znane galerije Serpentine v Londonu precej uničujoče. Najprej se je izkazalo, da letošnji avtor paviljona Serpentine Junja Išigami razpisuje izkoriščevalska pripravništva brez plačila in kakršnekoli druge podpore mladim diplomatom, ki bi radi delali pri njem. Galerija se je od prakse distancirala, ni pa prekinila sodelovanja z japonskim arhitektom, od…
Nadaljuj z branjem
plusminus30: Vinska klet Edi Simčič
Eden vodilnih slovenskih vinarjev, Edi Simčič, je povečanje svoje vinske kleti ter zasnovo novega degustacijskega prostora zaupal arhitektom iz pisarne plusminus30, rezultat pa je razgibana arhitektura užitka. Približuje se čas trgatev in z njim čas prijetnega druženja ob žlahtni kapljici in v dobri družbi. Takšno druženje je vedno prijetno, vendar je še lepše v vrhunskem…
Nadaljuj z branjem
Mertelj Vrabič arhitekti: Hiša Brdo
Pričujoči projekt Mertelj Vrabič arhitektov predstavlja adaptacijo novograjene enodružinske hiše na Brdu. Naročnik je želel hišo, načrtovano za štiričlansko družino, prilagoditi v domovanje za eno osebo. Arhitekti so v prvem koraku odstranili vse nepotrebne predelne stene in tako v skladu s pristopom biroja začeli z redukcijo elementov na minimalno, a ravno dovolj. Vhodno stopnišče je…
Nadaljuj z branjem
Nejc Černigoj: Slovenska obala med vizijo in stihijo
Slovenska obala ima v kolektivni zavesti Slovencev posebno mesto. Potem ko je bila stoletja v vplivni sferi svetovnih velesil, nam je nazadnje zgodovinska usoda dobrih 43 kilometrov obale namenila v suvereno upravljanje. S tem nam je bila dana tudi velika odgovornost nad tem, kako z njo ravnamo. Ključna osebnost hitrega povojnega razvoja te dotlej praktično…
Nadaljuj z branjem
Nina Kožar: Moje življenje brez plastike
Ko to pišem, teče stotriinpetdeseti dan letošnjega leta in jaz še nisem kupila plastenke pijače ali uporabila papirnatega oziroma plastičnega kozarčka za kavo, čeprav na teden spijem vsaj tri take-away kave. Če me spomin ne vara, sem v tem času kupila tri plastične vrečke, pa še te le zato, ker res ni bilo druge izbire.…
Nadaljuj z branjem
Martina Černe: Si predstavljate življenje brez plastike?
S sodelavcem stojiva pred kavnim avtomatom. Pritisnem številko 2. V odprtino pade plastični lonček, ki se napolni s kavo, na koncu prileti še plastična žlička. Prva kava danes. Do konca delovnega dne še dve. V enem mesecu več kot šestdeset plastičnih lončkov in žličk. V enem letu … groza me je pomisliti na številko. V…
Nadaljuj z branjem
Studio 1991: Laboratorij navidezne resničnosti
Studio 1991 je manj kot leto dni star arhitekturni biro, ki ga sestavljajo trije mladi arhitekti: Anže Briški, Nuša Gruden in David Žalec. Eden izmed njihovih prvih realiziranih projektov je kot na kožo pisan mlajši generaciji. Gre za laboratorij navidezne resničnosti v Tehnološkem parku v Ljubljani, ki predstavlja novo tipologijo in s tem nov izziv…
Nadaljuj z branjem
Miloš Kosec: Rajski vrt med Plečnikom in Loosom
Verjetno je Praga tisto mesto, kjer se obiskovalec iz Slovenije počuti najbolj svetovljansko. Ne le, da je starodavna češka prestolnica že sedem stoletij center umetnosti in izobraževanja, kamor so redno zahajali tudi naši rojaki. Tudi ne gre samo za to, da imamo s Čehi že od nekdaj intenzivne politične, znanstvene in umetniške stike. V Pragi…
Nadaljuj z branjem
Alto design studio: Stanovanje s freskami
Prenova stanovanja v stavbi iz začetka 19. stoletja pomeni proces odkrivanja zgodovinskih slojev in sledenja odtisov prejšnjih stanovalcev. Proces vključuje tudi odločanje o tem, katere zgodbe se bodo v novem interierju razkrile. Sodobno domovanje na Bregu v starem centru Ljubljane po delčkih razkriva svojo preteklost. Arhitektka Nina Eminagić mi je o postopku prenove in svojih…
Nadaljuj z branjem
Monochrome arhitekti: Vila Jenny
Ko so portugalske obale svoj čas zapuščale nepreštevne ladje, polne drznih pomorščakov, ki so se namenili prek nestanovitnih morij odkrivat tuje dežele, so za njimi na sipinah Atlantskega oceana ostale portugalske žene in mahale v slovo. Melanholičen občutek oddaljenosti, ki se rodi iz odsotnosti ljubljene osebe in nostalgije po preteklosti, in ki hkrati botruje nastanku…
Nadaljuj z branjem
Matevž Granda: Švedsko pohištvo namesto mesta
Ob novici, da je Ikea končno dobila gradbeno dovoljenje za gradnjo nove trgovine v Ljubljani, smo lahko veseli. Končno nam kmalu ne bo več treba po ugodno skandinavsko pohištvo v Celovec, Gradec, Vileš ali Zagreb. Ikea je simbol urbanega razvoja: dovolj smo veliki, da bomo dobili svojo Ikeo. Končno bosta na Ikeini spletni strani tudi…
Nadaljuj z branjem
Miloš Kosec: Problem vzdrževanja
Ulica d’Aubagne v središču Marseilla na prvi pogled predstavlja tipično mediteranski slikovit turistični stereotip: visoke stare hiše iz osemnajsega stoletja, na pol priprta polkna, sušenje perila na vrveh med ozkimi ulicami in živahen nočno utrip na starodavnih kamnitih tlakih. Tudi lokacija ulice je odlična: samo nekaj korakov od starega pristanišča, opere in turističnih znamenitosti. Ulica…
Nadaljuj z branjem
Predjamski grad: Krajinska dotikanja
Je lahko veduta Predjamskega gradu še bolj monumentalna? In kako, če sploh, posegati v njeno brezkompromisno fotogeničnost s kakršnokoli novo mislijo, z novo arhitekturno intervencijo? To so izzivi, s katerimi so se soočili 3b arhitekti. V kontekstu, kot je Predjamski grad, je treba novo arhitekturo očistiti skorajda vsakršne formalne ambicije. Treba jo je razgraditi do…
Nadaljuj z branjem
Iva Smrke Kröger: Bistvo arhitekture je zastavljanje pravih vprašanj
Arhitektka Iva Smrke Kröger se je na obvezno študijsko prakso v 9. semestru namesto v katerega izmed ljubljanskih birojev podala v švicarski Herzog & de Meuron, enega najbolj vplivnih, inovativnih in kakovostnih arhitekturnih birojev na svetu. Način dela in svet vrhunske arhitekture sta jo prevzela in bila je dovolj prodorna, da so ji ponudili redno…
Nadaljuj z branjem
Mojca Pišek: Nekaj samoumevnega
Moja najljubša scena v drugi sezoni HBO-jeve nadaljevanke Big Little Lies je, ko Amabella, ena od otrok glavnih junakinj, v šoli omedli od napada tesnobe. Slednjega naj bi zakrivil pouk, pri katerem obravnavajo okoljske probleme: seznanjajo se s posledicami, ki nas čakajo, če bomo ekološko stvarnost še naprej ignorirali, ter se učijo, kako živeti po…
Nadaljuj z branjem
Sanja Premrn: Prenova stanovanja in studia keramike – 2.del
Arhitektka Sanja Premrn je z investitorko Anjo Slapničar, sicer izdelovalko unikatne keramike, prenovila stanovanje ter keramični studio. Nastala sta dva navdihujoča prostora, ki sta med seboj izrazito različna. Stanovanje je mehko, elegantno in udobno, studio pa svetel in odpira vrata javnosti na delavnicah in razstavah. Ljubezen do novega prostora, ki je po novem njen dom…
Nadaljuj z branjem
Sanja Premrn: Prenova stanovanja in studia keramike – 1.del
Mlada arhitektka Sanja Premrn je združila moči z investitorko Anjo Slapničar, sicer izdelovalko unikatne keramike, in prenovila stanovanje ter keramični studio, ki kar prekipevata od zanosa in ljubezni do ustvarjanja. Nastala sta dva spodbudna in navdihujoča prostora, ki sta med seboj izrazito različna, a oba izjemna in čarobna. Stanovanje je mehko, elegantno in udobno, studio…
Nadaljuj z branjem
Kosi in partnerji: Pisarna A
Pred posegom arhitektov so bile pisarne v poslovni stavbi iz sedemdesetih natrpan in temen prostor, kar je bila posledica mnogih predelnih sten. Te so Kosi in partnerji odstranili, da bi ustvarili čim bolj svetel, odprt in zračen delovni prostor. Specifika projektne naloge je bila v poziciji pisarn v mezaninu, ki na eni strani meji na…
Nadaljuj z branjem
Ofis: Hiša Portika
Nova enodružinska hiša Ofis arhitektov sledi jasnemu arhitekturnemu konceptu, ki se naslanja na tradicijo okoliške gradnje. Hiša stoji v gosto zazidani okolici enega izmed premožnejših ljubljanskih predelov, kjer prevladuje tipologija enodružinskih hiš, obkroženih z manjšimi parcelami, namenjenimi vrtovom in zelenicam. Tipična predvojna vila, ki stoji na območju, se ravna po jasnih zakonitostih: pritličje je dvignjeno,…
Nadaljuj z branjem
Prva plus energijska stanovanjska stolpnica, zgrajena z aluminijastimi sistemi podjetja heroal
Od opuščenega industrijskega območja do ekološke četrti Strasbourška pristaniška četrt je bila za stanovalce in obiskovalce dolgo časa nedostopna in je deloma bolj spominjala na opuščeno industrijsko območje kot na stanovanjsko četrt. Za mesto Strasbourg je bil to zadosten razlog, da je leta 2008 začelo načrtovati obnovo četrti. Namen preoblikovanja je bil, razviti okolju prijazno…
Nadaljuj z branjem