Gradovi na Slovenskem dr. Ivana Stoparja : ena prvih “odraslih” knjig, ki je bila povsem moja last. Od zgodnjih devetdesetih, ko sem jo prejel v dar, me spremlja vse do danes. Dolgoletna uporaba se ji zelo očitno pozna na že razrahljani vezavi, manj pa na skrbno ohranjenih platnicah in ljubosumno varovanih straneh. Še danes je…
Nadaljuj z branjem
Ivan Stopar 1929 – 2018
Medprostor: Hiša Hribljane
Na mirni jasi med Rakitno in Cerknico, v bližini borovega gozdička, so arhitekti iz pisarne Medprostor zasnovali hišo Hribljane. Takšne hiše so najlepše: zrastejo v kraj in zdi se, da tam stojijo že od nekdaj. Borov gozdiček, ruševine starega mlina, potok, ki šumlja v dolino, gozdovi, v katerih se tu in tam lahko spogledaš z…
Nadaljuj z branjem
SuperČudno!
Victor Enrich (1976) je katalonski umetnik, ki je po študiju arhitekture na Barcelona School of Architecture (ETSAB) in po letih samostojne prakse, začel kombinirati digitalno fotografijo s 3D renderiranjem. Svojo umetniško pot je začel v Rigi (2006), kasneje pa je živel in ustvarjal tudi v Izraelu in Nemčiji. Danes je zopet nazaj doma, v Barceloni.…
Nadaljuj z branjem
Kriza in arhitektura
Se še spomnite krize? Bilo je pred komaj nekaj leti, ko so se poročila redno začenjala s statistiko nezaposlenosti in s prestrašenimi ugibanji, ali bomo v Sloveniji dobili stečajne upravitelje: trojko iz Bruslja.V arhitekturi so bili to depresivni časi, ki so pometli z večino slovenskih gradbincev, prerešetali marsikatero arhitekturno pisarno in popolnoma na novo vzpostavili…
Nadaljuj z branjem
Dom prihodnosti: posebna omemba 2 – hiša v mestu
Projekt “Igra” dosledno sledi konceptu, ki upošteva poglobljen razmislek o sodobnem, urbanem bivanju. Objekt je zasnova kot odprta, modularna, skeletna struktura, v kateri se izmenjujejo zaprti (bivalni/privatni) volumni in odprti (skupni/pol-javni) prostori. Tlorisi stanovanj so fleksibilni in sproščeni ter omogočajo enostavno prilagajanje glede na potrebe uporabnika. Posebna kvaliteta tega projekta se kaže v oblikovanju in…
Nadaljuj z branjem
Dom prihodnosti: posebna omemba 1 – hiša v mestu
Projekt »Nestanovitnost prihodnosti« je arhitekturni manifest, ki zavoljo svoje jasnosti in radikalnosti krši dva glavna natečajna kriterija; tehnologija gradnje je jeklena in ne lesena, prav tako je predpisan tlorisni gabarit stavbe močno presežen. Projekt v osnovi postavlja pod vprašaj smiselnost dolgoročne gradnje v urbanih okoljih. Na vprašanje o bivanju v prihodnosti odgovarja z montažno stavbo,…
Nadaljuj z branjem
Jani Pirnat: Babi, dedi, tudi hiše morajo umreti
Ko te tašča pokliče v petek ob desetih zvečer, slutiš, da to ne more biti nič dobrega. Tako je 23. februarja zazvonil telefon. Novica je bila približno takšna: »Jani, pogorela nam je hiša, Luiznhofa ni več.« Kot bi me nekdo stisnil za vrat, pokleknil name in mi kolena pritisnil ob prsi. Naslednje moje iztisnjeno vprašanje:…
Nadaljuj z branjem
Dom prihodnosti: 3. nagrada – hiša na podeželju
Včasih se zgodi, da natečajna rešitev nehote poda odgovor na bistveno večje in bolj kompleksno vprašanje kot ga zastavlja sama naloga. Natečajna rešitev “Sestavljena hiša na podeželju” morda po besedah avtorjev izhaja iz tradicionalne kmečke domačije, ki je le reinterpretacija duha sodobnega časa, pa vendarle je avtorjem uspelo odgovoriti na problem sodobnega urbanizma na podeželju,…
Nadaljuj z branjem
Dom prihodnosti: 3. nagrada – hiša v mestu
Arhitekturna rešitev raziskuje prilagodljivost habitata. Program deli na dva dela, zasebni in poljavni. Vertikalna bariera med njima pa je odprt prostor, sredi katerega raste drevo ginko. To je tudi poetična podstat projekta, saj je ginko rastlina, znana po svoji izjemni prilagoditvi habitatu. Poljavni del združuje funkcije, ki si jih stanovalci delijo, oz. najemajo znotraj stanovanjske…
Nadaljuj z branjem
Dom prihodnosti: 2. nagrada – hiša na podeželju
Podana rešitev drugo nagrajenega se preizprašuje o podeželskem tradicionalnem urbanizmu in poskuša najti ustrezno rešitev za vsesplošen urbanistični problem neprilagojene sodobne gradnje za slovensko podeželje. Podana rešitev morda ne nudi neposrednega odgovora na vsesplošen urbanistični problem podeželja, vendar pogumno podaja nove principe reševanja drobljene tradicionalne podeželske gradnje s prilagodljivimi modularnimi enotami. Z modularnostjo je omogočeno…
Nadaljuj z branjem
Dom prihodnosti: 2. nagrada – hiša v mestu
Projekt je uveden z jasno analizo stanja in s konceptom, ki pogumno izhaja iz slogana o »spremembah, za katere ni prostora.« Svežo in dosledno zasnovo od nekaterih drugih podobno radikalnih projektov ločuje upoštevanje novih realnosti bivanja in dela, ki pa so vedno kritično premišljene. Nove oblike bivanja in dela so pač enako lahko osvobajajoče in…
Nadaljuj z branjem
Dom prihodnosti: 1. nagrada – hiša na podeželju
Projekt je zasnovan na enostavni osnovni celici, ki je razdeljena na dva dela. Avtorica je projekt poimenovala SISTEM 6’9. Sistem 6’9 omogoča prilagojeno bivanje širokemu krogu naročnikov z majhnimi prostorskimi modifikacijami znotraj generičnega ovoja tako, da dopušča popolno uporabniško svobodo. Svoje ime dolguje osnovnemu gabaritu kvadra 9x6x6 metrov, poleg tega pa zmnožku možnih kombinacij svojih…
Nadaljuj z branjem
Dom prihodnosti: 1. nagrada – hiša v mestu
Projekt predstavlja optimalno sintezo fleksibilnosti in določenosti, prilagodljivosti in rigidnosti, katerih usklajeno razmerje je nujno za dovolj udobno in obenem sodobno bivanje v mestu. Konstrukcijska mreža je dosledna in jasno berljiva, obenem pa se morda najbolj uspešno od vseh natečajnih rešitev prilagaja zelo raznolikim dimenzijam stanovanj, ki skrbijo za družbeno pisanost prebivalcev objekta. Stavba…
Nadaljuj z branjem
Orodja za boljše bivanje 2018: sobota, 1. december
Že popoldan je bilo v zraku čutiti vznemirjenje pred drugim festivalskim večerom, v katerem nam je družbo delala zemlja v nekaterih izmed svojih pojavnih oblik. Očarani, navdušeni in polni zaleta smo bili za ustvarjanje arhitekture, ki uprostori čas, kot je Maruša Zorec lepo povzela misel Mete Hočevar. Martin Rauch nas je pozval, naj postanemo lobi…
Nadaljuj z branjem
Orodja za boljše bivanje 2018: petek, 30. november
V petek smo na valu čudovitih zgodb naših predavateljev ter njihovih duhovitih, globokih, iskrivih domislic zajadrali v prvi festivalski večer. Koliko zanimivih pogledov, koliko različnih zgodb o stiku z materialom smo spoznali! Za hip smo se vživeli v potovanje keramične ploščice od kepe gline do arhitekturnega elementa, se vzpeli na nekatere izmed največjih in najvzdržljivejših…
Nadaljuj z branjem
Luna Christina Lupus: Helios in Selene
Helios in Selene ne razumeta, kako točno sta pristala na različnih koncih vesolja. Če se vpraša Selene, je vsega kriv Helios. “Ideja, da obstaja portal v drugo dimenzijo, nima znanstvene podlage,” je vztrajal, medtem ko sta plezala na vrh pečine, ki se razprostira visoko nad morjem. “Ideja, da mora koncept imeti znanstveno podlago, da ga…
Nadaljuj z branjem
Aljoša Toplak: Lava lučka
Opazovala sva halogensko luč, ki ji je Lesjak pravil »lava lučka«. Zeleni mehurčki so se zaletavali drug ob drugega, včasih sta se dva spojila, včasih pa se je velik mehurček ločil v dva in je vsakega potegnilo v svojo smer. Kaj se je dogajalo na TV-ju, ki je sobo polnil z modrikasto svetlobo, ob tem…
Nadaljuj z branjem
Jedrt Lapuh Maležič: Nisem opičjak
Proklet Miklavc me zmeraj gleda med oči, ko mi laže. Tako prepoznam njegovo nabijanje, po strmem pogledu naravnost v sredino, nekam nad nos. Tokrat je, kakor skoraj zmeraj, prepričan, da mu nisem na sledi, ko se izmotava: »Če ti pravim, da ne plačujeta. In takoj zatem me je še bivša žena odrla za dva čuka…
Nadaljuj z branjem
Straniščne spletke 2: končno poročilo
Natečaj za kratko zgodbo Straniščne spletke 2 Žirija: Agata Tomažič, Tina Košir, Andrej Hočevar Koncept in izvedba: Nina Granda, Matevž Granda Ilustracija: Eva Mlinar Partner natečaja: Geberit Razpis za kratko zgodbo Straniščne spletke 2 je bil objavljen v 14. številki revije Outsider in na spletni strani outsider.si. Na natečaj je prispelo 88 zgodb, ki so vse izpolnjevale natečajne pogoje. Komisija…
Nadaljuj z branjem
Matej Andraž Vogrinčič: HERBA OSTREA
Gost letošnjefa festivala Orodja za boljše bivanje bo tudi umetnik Matej Andraž Vogrinčič. Program festivala si oglejte tukaj. Letošnja tema: materialnost. Pred časom smo v reviji Outsider predstavili njegovo site specific instalacijo iz 100.000 lupin ostrig na Tasmaniji. INTERPRETACIJA* Tu zdaj stojimo na samem robu sveta, na njegovem skorajšnjem koncu, in ti izrastki so nemi…
Nadaljuj z branjem