Outsider #47
Outsider #47
Kako je iz mednarodnega arhitekturnega natečaja, na katerega je prispelo 226 predlogov, skozi skupno delo na poletni šoli Thinking Hands nastal pravi kurnik.
Kako je iz mednarodnega arhitekturnega natečaja, na katerega je prispelo 226 predlogov, skozi skupno delo na poletni šoli Thinking Hands nastal pravi kurnik.
Izpostavljeno
Vsebina
Deset prispevkov za prihodnost ljubljanskega javnega prometa.
Kako bi se lahko premikala Ljubljana? S podzemno železnico, tramvajem, hitrimi avtobusi, pogost...
V tem predavanju ne nameravam podati trdne teorije, temveč nekaj razmišljanj, ki naj vas spodbudijo — moje trditve bo lahko napadati. Če bo šlo vse po sreči,...
Biro Scapelab že skoraj dve desetletji soustvarja enega najbolj prepoznavnih razvojnih lokov sodobne Ljubljane – prenovo območja Cukrarne. Od natečajne zmage...
Projekt, ki ga je zasnoval biro Carmody Groarke v sodelovanju z birojem ATAMA in strokovnjaki za arhitekturno dediščino RE-ST, obsega obsežno prenovo, adapta...
Razprava o ljubljanskem metroju je pokazala, da si veliko ljudi želi drugačnega javnega prometa in da o njem želimo razmišljati (povezava). Zato pri reviji O...
Obnova vile na Mirju prinaša novo interpretacijo meščanske arhitekture v enem zgodovinsko najbogatejših predelov Ljubljane. Med ostalinami Emone, rimskega ob...
Kafkov Proces v arhitekturni praksi včasih deluje kot stvaren opis delovnega dne. Postopek teče, dokumentacija se dopolnjuje, cilj pa se z vsakim korakom odd...
Prepričanje, da smo premajhni, da so pri nas pogoji drugačni in da se pač ne da, je pomemben del naše mentalitete. Živimo v prepričanju o svoji specifični ne...
V strnjenem jedru Novega mesta, kjer se ozke in prepletene ulice vzpenjajo od Novega trga proti Kapiteljskemu hribu, Narodni dom že več kot stoletje izstopa ...
HiV zadnjih letih se je po zahodnem svetu začela razširjati oblika bivanja v majhnih, včasih mobilnih hišah (Tiny Houses), ki se ne osredotočaj...
Vsebina
V razpravi o možnosti metroja v Ljubljani se pogosto pojavlja argument, da je Ljubljana za takšen prometni sistem premajhna. Toda primera dveh evropskih mest...
Najprej je treba poglobljeno naštudirati vsebine mednarodnih napotkov za urejanje prometa, kot sta S.M.I.L.E. in SUMP ter jih implementirati v prostoru, ko p...
O, krog? Urbanistični razvoj Ljubljane je zaznamovalo iskanje ravnotežja med radialnim širjenjem mesta in njegovo krožno povezljivostjo. Maks Fabiani je v re...
LINIJA M
Predlog metroja oz. podzemne železnice raziskuje vprašanje potenciala mesta – tj. kakšna infrastrukture je zanj še lahko smiselna. Za ta namen je bi...
Pri ureditvi javnega prometa v Ljubljani bi sledili taktnemu voznemu redu in mrežni razporeditvi linij. Javni promet bi temeljil na treh stebrih: primestni ž...
Shema omrežja izhaja iz razmisleka, ali Ljubljana zaradi svoje majhnosti (govorimo v primerjavi z drugimi evropskimi in svetovnimi prestolnicami) in specifič...
V avtomobilih je običajno samo voznik: v Sloveniji je bil pri 70 % voženj z avtom v avtu samo voznik [1]. V Ljubljani sta v avtu povprečno 1,34 osebe [2], to...
Ob obiskovanju tujih, večjih mest me je poleg tipičnih znamenitosti vedno navduševala tudi kraljica javnega prometa – podzemna železnica. V sanjskih pogojih ...
Pri predlogu sem izhajal iz dejstva, da so resursi vedno omejeni, zato je smiselno iskati sistem, ki z omejenimi resursi doseže čim večji učinek. Prav tako j...
Mislim, da je naša majhnost naša največja prednost.
Problem je, ker poskušamo velike sisteme kopirati v manjše merilo, kar pa zaradi ekonomike in prostorske ...
Dogodki
26.09.2026
- 26.09.2026
Dobrava pri Škocjanu
05.11.2026
- 08.11.2026
Gospodarsko razstavišče, Ljubljana
09.11.2026
- 09.11.2026
UGM - Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva ulica 6
10.11.2026
- 10.11.2026
Plečnikova trafika na Vegovi
Top članki
Izpostavljeno
Izberi kategorijo
Deset prispevkov za prihodnost ljubljanskega javnega prometa.
Kako bi se lahko premikala Ljubljana? S podzemno železnico, tramvajem, hitrimi avtobusi, pogost...
V razpravi o možnosti metroja v Ljubljani se pogosto pojavlja argument, da je Ljubljana za takšen prometni sistem premajhna. Toda primera dveh evropskih mest...
Najprej je treba poglobljeno naštudirati vsebine mednarodnih napotkov za urejanje prometa, kot sta S.M.I.L.E. in SUMP ter jih implementirati v prostoru, ko p...
O, krog? Urbanistični razvoj Ljubljane je zaznamovalo iskanje ravnotežja med radialnim širjenjem mesta in njegovo krožno povezljivostjo. Maks Fabiani je v re...
LINIJA M
Predlog metroja oz. podzemne železnice raziskuje vprašanje potenciala mesta – tj. kakšna infrastrukture je zanj še lahko smiselna. Za ta namen je bi...
Pri ureditvi javnega prometa v Ljubljani bi sledili taktnemu voznemu redu in mrežni razporeditvi linij. Javni promet bi temeljil na treh stebrih: primestni ž...
Shema omrežja izhaja iz razmisleka, ali Ljubljana zaradi svoje majhnosti (govorimo v primerjavi z drugimi evropskimi in svetovnimi prestolnicami) in specifič...
V avtomobilih je običajno samo voznik: v Sloveniji je bil pri 70 % voženj z avtom v avtu samo voznik [1]. V Ljubljani sta v avtu povprečno 1,34 osebe [2], to...
Samo trenutek























