Revija Outsider v sodelovanju s podjetjem Geberit razpisuje 3. natečaj za kratko zgodbo: Straniščne spletke 3: Prostor in zgodba Prepustite se navdihu ter zapišite in izbrusite svojo zgodbo. Omejitev ni, razen te, da jo lahko bralec prebere v petih minutah. Dolžina: približno 5000 znakov brez presledkov. Dela oddajte v obliki Wordove datoteke. Strokovna žirija bo…
Nadaljuj z branjem
Straniščne spletke 3: Prostor in zgodba
Gao Arhitekti: Stanovanje Belle vie
Radoživ interier stanovanja za mlado družino, poln drznih kontrastov in življenjskega elana, so oblikovali Gao Arhitekti. C’est la belle vie! Družinski dom v prestolnici, popolno izhodišče za vsakodnevne podvige, kamor se je zvečer veselje spet vračati. Velika jedilna miza, za katero se vsi zberemo in okrepčamo, udoben kavč, svetla terasa, pa še dovolj zasebnosti za…
Nadaljuj z branjem
Blaš Šenica: Avtentična tržnica
Že v starodavnih naseljih je obstajal večji odprt prostor oziroma predhodnik prostora, ki ga danes imenujemo trg. Različne parafraze prostora, kot sta grška agora ali rimski forum, verjetno lahko najdemo v večini kultur po svetu, v vseh primerih pa je ta prostor pomenil središče gospodarskega, družbenega in političnega življenja. Prostor, ki je bil zaradi svoje…
Nadaljuj z branjem
Kratek avtobusni obisk
Urbano življenje v današnjem času ni omejeno samo na metropole; s pomočjo brezžičnega interneta in drugih povsod prisotnih nevidnih valov in signalov smo lahko s svetovnimi dogodki, prijatelji in sorodniki enako na tekočem v alpskem gorovju ali afriški puščavi kot v New Yorku ali Pekingu. Delo se vedno bolj osvobaja tovarn in pisarn velikih populacijskih…
Nadaljuj z branjem
EDO festivalske beležke: Eksperimentalno mesto
Ne glede na to, kako so nam pri srcu, so mesta pandorina skrinjica neštetih težav. Če se omejimo samo na okoljske, je seznam že dolg: od potratne rabe energentov, onesnaženega zraka, kontaminirane zemlje do neverjetne količine odpadkov, ki jih pridelamo njihovi prebivalci. Pogosto se zdi, da mestne skupnosti v svojih naporih niso dovolj napredne, da…
Nadaljuj z branjem
EDO festivalske beležke: Bloki
Dear sweet mother of god, we’re in Eastern Europe, ugotovijo junaki kultnega najstniškega filma Eurotrip, ko se pred njimi odpre pogled na vrsto sivih blokov, med katerimi se razteza umazan hibrid med ulico in trgom. Blokovska naselja so bila odgovor na stanovanjsko problematiko povojne Evrope. Večino takšnih naselij v Zahodni Evropi so do danes že…
Nadaljuj z branjem
Agata Tomažič: Neuvrščenost v razcvetu
Nekateri deli mestne vedute se ti usedejo v srce s svojo očitno grdoto in vsajeno klico razpada. Vsakič, ko sem se peljala mimo Murgle centra in sem vrgla pogled na monstruozno stavbo ob cesti, me je obšla slaba vest, kot da prodajam zijala na prizorišču prometne nesreče. Kot da se naslajam nad nekakšnim stvorom, ki…
Nadaljuj z branjem
Od-do arhitektura: Hiša TJ
Kakšna je tipična slovenska hiša? Je dvokapnica z vrtom. Ima dobrih 100 kvadratov, kavč in televizor, leseno pohištvo in parket. V nadstropju so spalnica in otroške sobe. In veliko omar, da lahko ob obisku gostov deluje pospravljeno. Zidovi te slovenske hiše so že stali, ko sta k projektu pristopila Matic Škarabot in Aleš Žmavc ter…
Nadaljuj z branjem
EDO festivalske beležke: Beneški sindrom
Pisalo se je leto 1999. V zraku je bilo čutiti prijetno vznemirjenje. Množica se je zbirala že od zgodnjih jutranjih ur in se nastavljala toplim majskim žarkom, ki so naznanjali, da se letos obeta še eno vroče poletje. Brenčanju množice se je pridružil mehak zvok drobnih valovov, ki so udarjali ob lesene pomole. Naenkrat je…
Nadaljuj z branjem
EDO 2: filmski festival o mestih, urbanosti in arhitekturi
Filmski festival EDO v Ljubljano oktobra prinaša štiri tuje dokumentarne filme o mestih. Projekcije so brezplačne in se vsak dan dogajajo na različnih lokacijah, med katerimi sta letos tudi ladjica pod Prulskim mostom in pritličje blagovnice Metalka. Vsaki projekciji sledi debata z domačimi strokovnjaki, ki bodo globalne urbane izzive postavili v lokalni kontekst. Projekcije so…
Nadaljuj z branjem
Nenavadno Veselje Zakoncev Rihar
250 Thonetovih stolov, klopi in miz ter desetletja skupne ljubezni Ta zgodba se začne sredi petdesetih v kavarni Grand hotela Union v Ljubljani, kamor je osemletna Ilonka redno spremljala svojega dedka Oskarja. Kavarna se ji je takrat zdela pravljično lepa in v njej so ji bili še posebej všeč Thonetovi stoli. Zgodba bi morda ne…
Nadaljuj z branjem
Dnevna soba mesta; kaj pa spalnica?
Arhitekturni jezik je prepreden s klišeji; v stroki radi govorimo o »potencialu« prostora; kjer laiki vidijo odprt in vabljiv ambient, arhitekti raje rečemo, da prostor »steče«; starejši občani posedejo na klopi, mi pa se spočijemu na »urbanem pohištvu«; mimoidoči prečkajo trg, mi pa se pogosteje sprehodimo skozi »dnevno sobo mesta«. Takšni izrazi včasih delujejo nekoliko…
Nadaljuj z branjem
Okenski sistem heroal W 77
Današnji okenski sistem, ki izpolnjuje jutrišnje zahteve: heroal W 77 je inovativen okenski sistem iz aluminija, ki predstavlja najvišjo kakovost, funkcionalnost in prilagodljivost. Sistem je moderna rešitev za zasebno gradnjo stanovanj in objektov, ki se odlikuje po obstojnosti in (energetski) učinkovitosti. heroal ponuja različne različice okenskega sistema heroal W 77. Sistemska različica heroal W 77…
Nadaljuj z branjem
Športna rezidenca s panoramskim pogledom na Zillertalske Alpe
V harmoniji z naravo zahvaljujoč maksimalni prosojnosti sistemskih rešitev heroal Občina Uderns leži sredi Zillertalskih Alp na avstrijskem Tirolskem. Zaradi bližnjih smučišč in pohodniških poti je kraj zelo priljubljen pri ljubiteljih narave in aktivnih dopustnikih. Zato je toliko pomembneje preprečiti občutek množičnega turizma pri domačinih in turistih – tudi v hotelih, ki kazijo pogled na…
Nadaljuj z branjem
Aleš Vodopivec, Plan B Arhitekti: Telovadnica Stražišče
Ob koncu počitnic je osnovnošolce iz Stražišča pri Kranju pričakala nova, prostorna telovadnica. To so zasnovali PlanB Arhitekti v sodelovanju s prof. dr. Alešem Vodopivcem. OŠ Stražišče pri Kranju je znano delo našega priznanega arhitekti Danila Fürsta. Idejni načrt zanjo je nastal leta 1954, kmalu po velikem ljubljanskem posvetu arhitektov, pedagogov in zdravnikov o…
Nadaljuj z branjem
Janja Brodar: HAMAM
Naga sem in sama in končno imam mir. Istanbul danes: razrukane nabasane ulice, turščina, angleščina, nemščina, slovenščina, gruzijščina, ribji sendviči, lokante, baklave, mujezinovo kričanje, Hasan, mačje scanje, internet, vneto grlo, prodajalci školjk, mrzel veter … It’s all gone, Pete Tong. Imam tak mir in toliko prostora, da ne vem, kam in kako naj se namestim.…
Nadaljuj z branjem
Blaž šenica: Kje bomo pa jutri spali?
Stanovanjska problematika je prerasla v stanovanjsko krizo, in če razumemo stanovanje oziroma dom kot osnovno človeško bivanjsko enoto, lahko torej govorimo o bivanjski krizi. Na globalni ravni smo priča umiku države iz stanovanjske preskrbe in njeni aktivni podpori zasebnih investitorjev, vrtoglavi rasti cen in nepremičninskim špekulacijam. Stanovanja so postala blago in investicijska priložnost. V Sloveniji…
Nadaljuj z branjem
Miloš Kosec: Okus (po) oblasti
Narodna Galerija v Ljubljani v seriji razstav Umetnost za nove dni že nekaj let zapovrstjo predstavlja umetnine iz Vladne umetnostne zbirke. Gre za obsežno zbirko slik, kipov in drugih umetnin, ki so bile kupljene, naročene ali pa pridobljene (na primer iz zloglasnega Federalnega zbirnega centra po drugi svetovni vojni) za potrebe vsakokratnih oblasti na Slovenskem.…
Nadaljuj z branjem
3b arhitekti: Ureditev pokopališča v Šembijah
3b arhitekti so v Šembijah pri Ilirski Bistrici uredili pokopališče in poslovilni objekt, ki s svojo zadržano monumentalnostjo jasno pričujeta tako o svojem funkcionalnem namenu, kot o simbolnem pomenu. Arhitektura pokopališča v Šembijah je ena tistih, ki jim ne moremo nič dodati ali odvzeti, ne da bi porušili notranje ravnovesje, ki vlada v njej. Je…
Nadaljuj z branjem
Drago Ivanuša: Reciklirani človek
Kakšna je vloga umetnosti ob iskanju rešitev za skrb vzbujajoči problem globalne onesnaženosti? Jasno je, da je eden glavnih vzrokov za nemoč in zanemarljivi vpliv umetnosti na družbo ravno njeno nekritično, konformistično delovanje. Umetnost, pa naj bo še tako avtonomna, vire za svoj obstoj črpa iz institucij kapitala, tistih torej, ki bi morale biti njena…
Nadaljuj z branjem
Beleženje minljivega prostora
Kako razmišljati o scenografiji? Podobno kot glasba tudi prostor na odru zares obstaja le v času gledališke igre ali operne predstave; vse, kar za njima ostane po uri ali dveh v zatemljeni dvorani, so njuni vizualni in tekstualni zapisi: načrti, skice, makete, notni zapisi in časopisne kritike. Če natisnjenim dramam še priznavamo status avtonomne literarnega…
Nadaljuj z branjem