Outsiderjev ulični festival pogovorov in idej: Trafika ob sončnem zahodu

Trafika je končno dobila svoj električni priključek! Povezan je na javno razsvetljavo. Ko se v mestu prižgejo luči, elektriko po novem dobi tudi Plečnikova trafika na Vegovi. In začne se ulični pogovorni festival Trafika ob sončnem zahodu. Srečevali se bomo s sogovorniki iz sveta arhitekture, umetnosti in medijev. Skupni imenovalec vseh srečanj bo prostor – tudi naši…

Nadaljuj z branjem

Jože Plečnik: Cerkev sv. Antona Padovanskega v Beogradu

Na enem izmed stranskih Vračarskih hribčkov v širšem središču Beograda je med leti 1929 in 1932 po načrtih Jožeta Plečnika zgrajena frančiškanska cerkev sv. Antona Padovanskega. Cerkev je danes obdana z razpršeno gradnjo enodružinskih hiš, med katerimi jo komaj najdemo. Skladno s Plečnikovimi raziskovalnimi sakralnimi arhitekturnimi vzgibi je tudi beograjska cerkev zasnovana konceptualno čisto. V…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Glivični urbanizem

Okrog nas se razteza nevidno omrežje, k povezuje in ureja cel svet. Ne gre za nikakršno teorijo zarote – saj navsezadnje že desetletja živimo obdani z brezžičnim internetom in mobilnimi signali, zaradi katerih se v zadnjih letih razkrajajo ločitve med domom in delovnim mestom, med zasebnim in javnim, med mestom in podeželjem, med potovanjem in…

Nadaljuj z branjem

Arhitektura d.o.o. : Hiša za oblikovalko keramike

Skozi dolgoletno prakso Arhitekture, ateljeja za urbanizem in arhitekturo, bi zlahka potegnili rdečo nit in prepoznali posamezne ključne metode, ki jih atelje uporablja ob snovanju novogradenj. Tudi nova Hiša za oblikovalko keramike od teh ne odstopa. V njeni zasnovi takoj prepoznamo značilno »roko« njenih arhitektov: betonsko belino, jasnost in funkcionalnost tlorisa, velike steklene površine, in…

Nadaljuj z branjem

Bon 21, dobra novica za sladkovodno ribištvo in obratovanje žičnic, slaba za male založnike

Kot da bi prisluhnili našim željam in željam številnih drugih (link) – vlada je v ponedeljek oznanila: »Na ministrstvu za kulturo smo izredno ponosni, da se je vloženi trud obrestoval: novi boni se lahko uporabijo tudi za kulturne dejavnosti. Tako bomo lahko do konca leta z unovčenjem bonov podprli organizatorje in izvajalce koncertov, gledaliških, lutkovnih,…

Nadaljuj z branjem

Renzo Piano: Otroška bolnišnica iz zbite zemlje

Skupina arhitektov studia Renza Piana je v Ugandi z uporabo zbite zemlje zgradila novo otroško kirurško kliniko. Projekt je nastal v sodelovanju z italijanskim studiem TAMassociati na pobudo neprofitne organizacije Emergency in bo še letos predstavljal glavni center brezplačne zdravstvene oskrbe za lokalne prebivalce in pediatričnih operacij za ljudi s širše okolice Ugande, v osnovi…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Hiša za lenobo

»Ne početi ničesar je najtežja stvar na svetu,« je zapisal Oscar Wilde. Morda je hotel svoji dobi, ki je bila obsedena z delavnostjo in produktivnostjo, vreči še eno rokavico v obraz. Pisatelj se je navsezadnje preživljal ravno s smešenjem konvencij pozne viktorijanske družbe. Po drugi strani pa stavek nima Wildovega običajnega značaja briljantnega paradoksa –…

Nadaljuj z branjem

Razpis za delovno mesto: arhitektura/publicistika

Je arhitektura vaša strast, umetnost vaša ljubezen in tehnika racionalna izbira? Sodelujmo! Delo obsega: pisanje prispevkov o aktualni arhitekturni produkciji za spletno stran outsider.si, pisanje poglobljenih tematskih prispevkov, povezanih z urejanjem prostora, aktivno spremljanje in udeležba na prireditvah, povezanih z arhitekturo in urejanjem prostora v Sloveniji in v tujini, pisanje recenzij in kritik s področij,…

Nadaljuj z branjem

Živa Pečenko: Bogastvo kraške botanike

Botanični vrtovi so poseben tip vrtno-arhitekturne dediščine in so osnovno namenjeni urejenemu, sistematičnemu pregledu čim večjega števila rastlinskih vrst za študijske namene. Običajno so oblikovani tako, da ponazorijo več različnih tipov rastišč in ustrezno zbirko rastlinskih vrst, npr. suho skalnato rastišče, mokrišče, odprt prostor in senčno rastišče. V Sloveniji je ohranjenih kar nekaj botaničnih vrtov…

Nadaljuj z branjem

Evgen Bavčar: Pismo

Odlomek besedila, objavljenega v 7. številki revije Outsider, tematsko posvečene lepoti (september 2017). Uredila Tinka B. Prekovič. … Sprašujete me o mojem odnosu do nevidnega! To je eno najlepših, a tudi najtežjih vprašanj, ki jih lahko zastavimo nekomu in seveda tudi meni, saj se s tem ukvarjam že celo življenje. Zadnja leta to še toliko…

Nadaljuj z branjem

Andreja Molan, Nives Otaševič, Klemen Žibert: En betonski most

Članek je nastal v okviru iniciative o ohranitvi lesenega mostu v Brodu pri Podbočju pod prsti študentov in diplomantov arhitekture ter krajinske arhitekture. Objavljeno brez posegov v besedilo. Identiteto kraja narekujejo prvine v prostoru, zlasti tiste, ki so rezultat človekovega ustvarjanja. Identiteto torej narekujejo tudi mostovi. Kakšen most, takšen kraj. Sodoben most, sodoben kraj. Star…

Nadaljuj z branjem

AKSL arhitekti: Hotel Grand Koper

70-letna zgodovina koprskega hotela zaznamuje podobo starega mesta ob Pristaniški ulici. Lokacija ob marini in tržnici predstavlja urbano dominanto v izrazito dejavni točki prostora. Notranjost Hotela Grand Koper, zapuščine arhitekta Eda Mihevca in njegove asistentke Olge Rusanove, so v sodelovanju z industrijskim oblikovalcem Davidom Tavčarjem prenovili AKSL arhitekti: »Prenove smo se lotili z vsem razpoložljivim…

Nadaljuj z branjem

Matevž Granda: Ograje

V eni od knjig iz serije Štoparski vodnik po galaksiji avtorja Douglasa Adamsa, glavni junak Arthur Dent naleti na človeka, ki se je ogradil z zidom. To je naredil zato, ker je na drugi strani zidu norišnica. Torej ves svet je nor, le tisti človek je živel v normalnosti znotraj zidu. S svetom na drugi…

Nadaljuj z branjem