Dom prihodnosti: posebna omemba 2 – hiša v mestu

Projekt “Igra” dosledno sledi konceptu, ki upošteva poglobljen razmislek o sodobnem, urbanem bivanju. Objekt je zasnova kot odprta, modularna, skeletna struktura, v kateri se izmenjujejo zaprti (bivalni/privatni) volumni in odprti (skupni/pol-javni) prostori. Tlorisi stanovanj so fleksibilni in sproščeni ter omogočajo enostavno prilagajanje glede na potrebe uporabnika. Posebna kvaliteta tega projekta se kaže v oblikovanju in…

Nadaljuj z branjem

Dom prihodnosti: posebna omemba 1 – hiša v mestu

Projekt »Nestanovitnost prihodnosti« je arhitekturni manifest, ki zavoljo svoje jasnosti in radikalnosti krši dva glavna natečajna kriterija; tehnologija gradnje je jeklena in ne lesena, prav tako je predpisan tlorisni gabarit stavbe močno presežen. Projekt v osnovi postavlja pod vprašaj smiselnost dolgoročne gradnje v urbanih okoljih. Na vprašanje o bivanju v prihodnosti odgovarja z montažno stavbo,…

Nadaljuj z branjem

Dom prihodnosti: 3. nagrada – hiša na podeželju

Včasih se zgodi, da natečajna rešitev nehote poda odgovor na bistveno večje in bolj kompleksno vprašanje kot ga zastavlja sama naloga. Natečajna rešitev “Sestavljena hiša na podeželju” morda po besedah avtorjev izhaja iz tradicionalne kmečke domačije, ki je le reinterpretacija duha sodobnega časa, pa vendarle je avtorjem uspelo odgovoriti na problem sodobnega urbanizma na podeželju,…

Nadaljuj z branjem

Dom prihodnosti: 3. nagrada – hiša v mestu

Arhitekturna rešitev raziskuje prilagodljivost habitata. Program deli na dva dela, zasebni in poljavni. Vertikalna bariera med njima pa je odprt prostor, sredi katerega raste drevo ginko. To je tudi poetična podstat projekta, saj je ginko rastlina, znana po svoji izjemni prilagoditvi habitatu.  Poljavni del združuje funkcije, ki si jih stanovalci delijo, oz. najemajo znotraj stanovanjske…

Nadaljuj z branjem

Dom prihodnosti: 2. nagrada – hiša na podeželju

Podana rešitev drugo nagrajenega se preizprašuje o podeželskem tradicionalnem urbanizmu in poskuša najti ustrezno rešitev za vsesplošen urbanistični problem neprilagojene sodobne gradnje za slovensko podeželje. Podana rešitev morda ne nudi neposrednega odgovora na vsesplošen urbanistični problem podeželja, vendar pogumno podaja nove principe reševanja drobljene tradicionalne podeželske gradnje s prilagodljivimi modularnimi enotami. Z modularnostjo je omogočeno…

Nadaljuj z branjem

Dom prihodnosti: 1. nagrada – hiša na podeželju

Projekt je zasnovan na enostavni osnovni celici, ki je razdeljena na dva dela. Avtorica je projekt poimenovala SISTEM 6’9. Sistem 6’9 omogoča prilagojeno bivanje širokemu krogu naročnikov z majhnimi prostorskimi modifikacijami znotraj generičnega ovoja tako, da dopušča popolno uporabniško svobodo. Svoje ime dolguje osnovnemu gabaritu kvadra 9x6x6 metrov, poleg tega pa zmnožku možnih kombinacij svojih…

Nadaljuj z branjem

Dom prihodnosti: 1. nagrada – hiša v mestu

  Projekt predstavlja optimalno sintezo fleksibilnosti in določenosti, prilagodljivosti in rigidnosti, katerih usklajeno razmerje je nujno za dovolj udobno in obenem sodobno bivanje v mestu. Konstrukcijska mreža je dosledna in jasno berljiva, obenem pa se morda najbolj uspešno od vseh natečajnih rešitev prilagaja zelo raznolikim dimenzijam stanovanj, ki skrbijo za družbeno pisanost prebivalcev objekta. Stavba…

Nadaljuj z branjem

Orodja za boljše bivanje 2018: petek, 30. november

V petek smo na valu čudovitih zgodb naših predavateljev ter njihovih duhovitih, globokih, iskrivih domislic zajadrali v prvi festivalski večer. Koliko zanimivih pogledov, koliko različnih zgodb o stiku z materialom smo spoznali! Za hip smo se vživeli v potovanje keramične ploščice od kepe gline do arhitekturnega elementa, se vzpeli na nekatere izmed največjih in najvzdržljivejših…

Nadaljuj z branjem

Straniščne spletke 2: končno poročilo

Natečaj za kratko zgodbo Straniščne spletke 2 Žirija:  Agata Tomažič, Tina Košir, Andrej Hočevar Koncept in izvedba: Nina Granda, Matevž Granda Ilustracija: Eva Mlinar Partner natečaja: Geberit Razpis za kratko zgodbo Straniščne spletke 2 je bil objavljen v 14. številki revije Outsider in na spletni strani outsider.si. Na natečaj je prispelo 88 zgodb, ki so vse izpolnjevale natečajne pogoje. Komisija…

Nadaljuj z branjem

Matej Andraž Vogrinčič: HERBA OSTREA

Gost letošnjefa festivala Orodja za boljše bivanje bo tudi umetnik Matej Andraž Vogrinčič. Program festivala si oglejte tukaj. Letošnja tema: materialnost. Pred časom smo v reviji Outsider predstavili njegovo site specific instalacijo iz 100.000 lupin ostrig na Tasmaniji. INTERPRETACIJA* Tu zdaj stojimo na samem robu sveta, na njegovem skorajšnjem koncu, in ti izrastki so nemi…

Nadaljuj z branjem

Svet vmes: Serija II: Črke – Dijaška soba »Abeceda«

Arhitekturna pisarna Svet vmes s projektom dijaške sobe nadaljuje zaporedje posegov v Gimnazijo Kranj, ki se je začela s Serijo I: Številke 1810 v avli šole. Neformalno, družabno življenje v šoli je bilo generacijo za generacijo omejeno na šolske hodnike, toalete, zapuščene kote šolskih igrišč ter večinoma ločeno od formalnega prostora učilnice, nad katerim je…

Nadaljuj z branjem

Plazza Pintiglia: preureditev hleva v stanovanjsko stavbo

Sredi starega vaškega jedra Almensa stoji v domovanje preurejen hlev Piazza Pintiglia, načrtovanje katerega je vodila želja po vključevanju kar največjega števila naravnih materialov. Konstrukcijski elementi iz zbite zemlje se vlečejo skozi vsa tri nadstropja ter se mestoma pojavljajo v skoraj skulpturalni vlogi. Prostor nekdanjega hleva delijo na posamezne manjše prostore, prevzemajo pa tudi vlogo…

Nadaljuj z branjem

Festival Orodja za boljše bivanje 2018: Martin Rauch

Pri svojem delu kombinirate tehnologijo, umetnost in trajnost. To se zdijo najbolj smiselna načela za snovanje arhitekture, pa tudi bivanja nasploh. Zakaj ta načela v arhitekturi niso pogosteje upoštevana? Vemo, da je gradnja z zemljo ena najstarejših gradbenih tehnik v svetovni zgodovini. Še danes približno tretjina vsega svetovnega prebivalstva biva v hišah iz gline. V…

Nadaljuj z branjem

Vrtec Ringaraja, Videm – Dobrepolje

Novi, skoraj-nič energijski vrtec v Vidmu-Dobrepolje so zasnovali Breda Bizjak, Lidija Dragišić, Katja Florjanc, Emir Jelkić in Ajda Vogelnik Saje. Zadnja leta Sloveniji prinašajo nemalo arhitekturno izjemno kakovostnih vrtcev. Med njimi je zagotovo tudi letos zaključeni Vrtec Ringaraja. Omejena vrednost investicije je arhitektom predstavljala poseben izziv, ki pa jim ga je uspelo odlično preseči in…

Nadaljuj z branjem