Outsiderja ne potrebujemo zato, da bi bili z njim bolj produktivni. Prav tako ga ne potrebujemo zato, da bi bili z njim bolj konkurenčni. Zakaj bi torej sploh brali Outsider, medtem ko bi lahko v tem času delali bolj »koristne« ali pa »zabavne« reči; na primer oddelali kakšno uro več v službi, šli na pijačo, gledali serijo, se pripravljali na maraton ali pa vsaj pospravili stanovanje? Danes se prav lahko zgodi, da človek, ko bere in razmišlja, dobi slabo vest. Navzven namreč lahko deluje brezdelno in nedružabno, to pa sta lastnosti, ki ju sodobna družba postavlja na sam vrh lestvice nesprejemljivega.

Živimo v dobi, ki ponuja navidezno svobodo z neskončnimi možnostmi izbire med enakim, nas vztrajno uniformira in spravlja v stalni tek brez možnosti premora in razmisleka. Tej dobi je vsak naš dvom v posmeh, prepričuje nas, da je stanje dokončno in da ni mogoče ničesar več spremeniti.

V tem času »konca zgodovine« je neprilagojena pozicija, ki jo zavzema Outsider, nujna za korak naprej. Outsider je mislec, raziskovalec, borec in upornik. Ko pripoveduje, razmišlja s svojo glavo, v splošno sprejetih resnicah ustvarja razpoke, sproža vprašanja, buri domišljijo in nastavlja ogledalo. Prek besede odpira nov, svoboden prostor, kjer so mogoče sanje, avantura in gusarstvo, bralca pa drami in poziva, naj vstopi vanj.

V navidezno hermetičnem in pasivnem prostoru, v katerem živimo, ima Outsiderjev glas, v zboru z ostalimi aktivnimi outsiderji današnjega časa, pomembno vlogo v boju za svobodo tako posameznika kot družbe. Zato potrebujemo tako Outsider kot outsiderje.

Ana Kosi, članica uredniškega odbora (od l. 2018)

Arhitektka, soustanoviteljica biroja Kosi in partnerji ter asistentka na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Poleg »hard core« zidane arhitekture jo navdihujejo arhitekturna teorija, filozofija, umetnost, hkrati pa je pod stalnim vplivom (trash) pop kulture, v kateri je odrasla.