V poplavi vseh poletnih bralnih seznamov me je ob koncu poletja zanimalo, kaj so brali in kaj bi v branje priporočili nekateri predstavniki naše umetniške scene, ki se po njej gibljejo v različnih krogih. Ustvarjalci različnih profilov so nam zaupali tudi, kaj pripravljajo v jeseni – ki je že skoraj tu.  

Jure Kirbiš, kustos v Umetnostni galeriji Maribor, ki je bil pred poletjem intenzivno vpet v oživljeni razstavni projekt EKO 8, Mednarodni trienale umetnost in okolje / Pismo za prihodnost

Kaj berete oz. ste brali to poletje?
Ameriškega ikonoklasta Ishmaela Reeda, je tak porednež! Njegov jazz roman Mumbo Jumbo vleče presenetljivo aktualne vzporednice med 1920-imi in 2020-imi. Epidemija novega virusa, Black Lives Matter, spopad ideologij. Res slastno branje, si ob njem kar malo zadet.

Kaj bi v branje priporočili nekomu, ki v polje umetnosti vstopa ali se zanj zanima?
Branje med vrsticami. Sicer pa dobro leposlovje, poezijo. Če znaš prepoznati, kaj in zakaj ti je nekaj všeč, kaj in zakaj je nekaj kakovostno v eni zvrsti umetnosti, se boš znašel tudi v drugih. Pristopi in argumenti so najmanj sorodni. In kot pravi Diana Vreeland, oko mora potovati. Čim več razstav!

Česa se veselite v prihajajoči jeseni; kateri projekt pripravljate?
Nedvomno nove edicije ljubljanskega grafičnega bienala [ki se na več lokacijah v Ljubljani otvarja 10. septembra]. Naš letošnji trienale EKO je bil pismo, poslano v prihodnost, prihajajoči grafični bienale pa je sporočilo, prejeto iz prihodnosti. Zanimivi perspektivi za razumevanje sedanjosti. Sam jeseni v UGM pripravljam retrospektivo slikarja Ludvika Pandurja, virtuoza metamorfoz.

 

Alenka Gregorič, kuratorica, nekdanja umetniška vodja Mestne galerije Ljubljana in umetniška vodja Galerije Tobačna ter prihajajoče Cukrarne

Foto: Jože Suhadolnik

Kaj berete oz. ste brali to poletje?
Umberto Eco, Praško pokopališče; Italo Calvino, Nevidni vitez ter Če neke zimske noči popotnik; Ahmet Burić, Ti je smešno, da mi je ime Donald?; Kristian Novak, Ciganin, ali najljepši; Hal Foster, What comes after farce?

Kaj bi v branje priporočili nekomu, ki v polje umetnosti vstopa ali se zanj zanima?
Ernst H. Gombrich, Spisi o umetnosti; Erwin Panofsky, Pomen v likovni umetnosti; Fredric Jameson, Kulturni obrat;Walter Benjamin, Izbrani spisi & Usoda in značaj; Douglas Crimp, On the museum’s Ruins.

Česa se veselite v prihajajoči jeseni; kateri projekt(-e) pripravljate?
Odprtja Cukrarne.

 

Petja Grafenauer, umetnostna zgodovinarka, raziskovalka, docentka za umetnostno zgodovino na UL-ALUO in kuratorica 

Foto: Miha Benedičič, ALUO, 2021

Kaj berete oz. ste brali to poletje?
Zaradi raziskovanja umetnosti neuvrščenih sem poleti brala: Felipe Taborda in Julius Wiedemann (ur.), Latin American Graphic Design; Anselm Franke, Nida Ghouse, Paz Guevara in Antonia Majaća (ur.), Para politics: Cultural Freedom and the Cold War; Drago Košmrlj, Neuvrščeni; Bojana Videkanić, Nonaligned modernism: Socialist Postcolonial Aesthetics in Yugoslavia, 1945-198; Janez Čuček, Med Kubo in Indijo; ter Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih, MSUM.

Kaj bi v branje priporočili nekomu, ki v polje umetnosti vstopa ali se zanj zanima?
Cynthia Freeland, But is it Art?, Oxford University Press 2001.

Česa se veselite v prihajajoči jeseni; kateri projekt(-e) pripravljate?
Konferenc o umetnosti Gibanja neuvrščenih v Kopru in na Rijeki ter upanja, da se s študenti zopet vidimo v živo in ne prek Zooma. Hkrati se veselim sodelovanja z Galerijo likovnih samorastnikov v Trebnjem, kjer bomo na novo premislili status umetnosti avtorjev samoukov in njihovo prisotnost danes v prostorih urbanih utopij. Komaj čakam, da se novembra odpre razstava Umetnikov ego v Galeriji Alkatraz, ki sem jo pripravila.

 

Miha Kelemina, kurator in sodelavec Zavoda SCCA-Ljubljana, kjer od leta 2017 po njeni vsebinski prenovi vodi šolo za kuratorje sodobne umetnosti, Svet umetnosti

Foto: Anita Budimir

Kaj berete oz. ste brali to poletje?
Letos me je zaradi dela (ne)pričakovano doletela izčrpanost, zaradi katere med poletjem po dolgem času nisem posegel po knjigah o umetnosti. Sprva sem hodil mimo svojega kupa knjig in se boril z občutkom slabe vesti, nato pa vzel na dopust pretežno lahkotno čtivo, ki ga ne bom razkrival, saj sem ga potem na plaži zaman zavijal v časopisni papir. Na poti domov sem zaradi projekta PLATEAURESIDUE Terra Ignota vseeno prebral Hiperobjekte Timothyja Mortona. Občutek, da moramo “delati” tudi na dopustu, je zmagal, a letos dovolj pozno.

Kaj bi v branje priporočili nekomu, ki v polje umetnosti vstopa ali se zanj zanima?
Druga knjiga, ki sem jo prebral zaradi omenjena projekta, tokrat deloma v “službenem času”, je antropološka pripoved Kako je človek postal velikan. Ne govori o umetnosti, me pa primer gozdnega ekosistema spominja na umetnostni sistem. Avtorja pravita, da so gozdne živali na videz v interakciji, a v resnici se vsaka giblje v svojem okolju, leta na eni in isti višini, določene živali obiskujejo le določene kraje in iščejo le eno vrsto hrane. Razmišljam, kaj vse bi živali lahko dosegle, če bi sodelovale.

Česa se veselite v prihajajoči jeseni; kateri projekt(-e) pripravljate?
Jeseni bomo začeli z drugim letnikom 18. generacije šole Svet umetnosti. Najbolj se veselim predavanj, saj imam privilegij, da jih kot večni šolar poslušam vsako leto. Šolo letos pripravljamo v partnerstvu s Cukrarno, končno razstavo letnika bo gostila Galerija Škuc, obeta pa se še nekaj drugih sodelovanj.

  

Iva Kovač, umetnica in kuratorica, ki iz hrvaške scene k nam (čeprav je s slovenskimi institucijami že večkrat sodelovala) prihaja kot nova programska direktorica Mesta žensk

Foto: Nada Žgank

Kaj berete oz. ste brali to poletje?
Za poletno branje sem si izbrala dve knjigi – Walter Rodney, Kako je Evropa podrazvila Afriko in Sidney W. Mintz, Sladkost in moč: mesto sladkorja v moderni zgodovini – ki mi ju je podarila Amelia Kreiger iz založbe *cf. Zanju sem si zaradi obilice dela in družinskih obveznosti težko odtrgala čas, zato računam, da ju bom prebrala do konca koledarskega poletja. Obe knjigi orisujeta odnos med kapitalizmom in kolonijalizmom ter se tako povezujeta z osrednjim sklopom programa festivala Mesto žensk 2022, ki se osredotoča na odnos rase in rasizma na področju srednje in jugovzhodne Evrope. Ob branju sem se tudi ponovno učila slovenščine, saj sem v Sloveniji končala le sedem razredov osnovne šole.

Kaj bi v branje priporočili nekomu, ki v polje umetnosti vstopa ali se zanj zanima?
Ker je umetniško področje široko, bi tako mladim kot starejšim različnih profilev in poklicev, priporočila knjigo Kathi Weeks The problem with work, Feminism, Marxism, Antiwork politics, and postwork imaginaries. Kmalu po branju Kathi Weeks sem se seznanila tudi z knjigo Umetnik na delu Bojane Kunst. Verjamem, da je to tukaj splošno znana knjiga, bi jo pa vseeno v branje priporočala vsem, ki se želijo ukvarjati z umetniškim poklicem. Meni sta obe deli pomagali do bolj zdravega odnosa do življenja in dela znotraj (umetniškega) sistema, ki ljudi zelo rad potisne v smer samo-izkoriščanja, usmerjenega v neko abstraktno prihodnost. Dihotomija ciklov evforije in izgorelosti ni usklajena s produktivnim življenjem in potemtakem tudi delovanjem v svetu umetnosti, ki je seveda samo po sebi maratonski podvig.

Česa se veselite v prihajajoči jeseni; kateri projekt pripravljate?
V prihajajoči jeseni se veselim 27. edicije festivala Mesto žensk, ki je zdaj že res pred vrati  (2.–18. oktober). V kratkem bo objavljen program, pred tem pa lahko povem, da letos pripravljamo tri tematske sklope: sklop Kakšno šolo želimo, ki je fokusiran na izobraževanje in tako imenovani prikriti kurikulum; sklop Z roko v roki, ki je fokusiran na skupnostno naravnane umetniške projekte in na krepitev družbenih vezi v času pandemije ter zaostrenih političnih razmer; in sklop Kolektivni spomin, kjer bomo predstavili zgodovinske in sodobne dosežke žensk. 

 

Iza Pavlina, vizualna umetnica, ki je v preteklih letih svoje performanse izvajala v galeriji (nazadnje v Mestni galeriji v Pragi) ter na spletnih platformah za odrasle, s čimer je dosegla enormno število gledalcev

Kaj berete oz. ste brali to poletje?
Brala sem epsko fantazijsko trilogijo The Poppy War mlade ameriško-kitajske avtorice Rebecce F. Kuang ter prva dva dela še nezaključene fantaziljske trilogije britanskega pisatelja Philipa Pullmana z naslovom The Book of Dust. Omenjene knjige zaenkrat žal še nimajo slovenskega prevoda. Trenutno berem roman Dnevi zavrženosti skrivnostne italijanske avtorice, ki piše pod psevdonimom Elena Ferrante.

Kaj bi v branje priporočili nekomu, ki v polje umetnosti vstopa ali se zanj zanima?
Tistim, ki se začenjate zanimati za umetnost, bi priporočala knjigo Velike in male skrivnosti sveta umetnosti francoskih novinark Danièle Granet in Catherine Lamour.

Česa se veselite v prihajajoči jeseni; kateri projekt(-e) pripravljate?
Trenutno pripravljam nov performans na temo hormonskih in telesnih sprememb žensk, ki ga bom 17. septembra izvajala na otvoritvi prihajajoče razstave Body Ecstatic Body Eclectic Body Eccentric v projektnem prostoru Fundacije ULAY.

  

Bojana Piškur, kustosinja v Moderni galeriji (MG+MSUM), katere razstava  SPOZNANJE! UPOR! REAKCIJA! Performans in politika v devetdesetih letih v pojugoslovanskem kontekstu je v MSUM na ogled še vse do začetka oktobra

Kaj berete oz. ste brali to poletje?
Haruki Murakami: Killing Commendatore; Sally Ronney: Normalni ljudje; Edo Popović: Kako sam brojio ružičaste robote; Laura Raicovich: Culture Strike: Art and Museums in an Age of Protest; Merlin Sheldrake: Entangled Life: How Fungi Make Our Worlds, Change Our Minds & Shape Our Future.

Kaj bi v branje priporočili nekomu, ki v polje umetnosti vstopa ali se zanj zanima?
Predvsem študije o muzejih, na primer: Claire Bishop: Radical Museology: Or What’s Contemporary in Museums of Contemporary Art?; Decolonising Museums – epub na spletni strani L’Internationale; Piotr Piotrowski,  Katarzyna Murawska-Muthesius: From Museum Critique to the Critical Museum; Zdenka Badovinac: Comradeship. Curating, Art, and Politics in Post-Socialist Europe; Arseny Zhilyaev (ur.), Avant-Garde Museology; ter The Constituent Museum. Constellations of Knowledge, politics and mediation (Valiz & L’Internationale)

Česa se veselite v prihajajoči jeseni; kateri projekt(-e) pripravljate?
24. septembra na Reki na povabilo organizacije Drugo more odpiramo verzijo razstave Južna ozvezdja: Poetike neuvrščenih. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova konec oktobra pripravljamo samostojno razstavo Nike Autor, pozno jeseni pa se odpravljam na kustosko-raziskovalno rezidenco v Ramalo, v Palestino.

 

Andrej Škufca, vizualni umetnik, ki se je spomladi predstavil na skupinski razstavi v Ludwig Muzeju v Budimpešti in katerega delo je trenutno še vedno na ogled v rimskem MAXXI

Kaj berete oz. ste brali to poletje?
Bral sem Rezo Negarestanija, njegov tekst The Human Re-cognized, the Lifeform Re-made, fantastičen tekst, ki predstavlja vstop v neoracionalistično filozofijo. Ta bo v naslednjih letih definirala polje cutting edge umetnosti. Prav tako sem ponovno bral odlomke Črvov Andreja Tomažina in Southern Reach Trillogy od Vandermeerja.

Kaj bi v branje priporočili nekomu, ki v polje umetnosti vstopa ali se zanj zanima?
Berite Tomažina, Kolarja, Hitro desnico. Berite 50 stranske finančne analize podjetij investicijskih institucij. Berite r/wallstreetbets in r/thetagang. Iščite mesta, kjer se govorica najbolj razvija in tam boste našli gostoto, ki je meso umetnosti. Berite Šum.

Česa se veselite v prihajajoči jeseni; kateri projekt(-e) pripravljate?
Celo leto in še dlje smo razvijali projekt za Iskro Delta, letošnji grafični bienale, ki ga organizira MGLC in ga otvarjamo 10. septembra. Bilo je izjemno naporno in zelo dolgo sem le strmel v prostor. Zdaj… zdaj ciljamo med zvezde.

 

Neja Tomšič, vizualna umetnica, piska, producentka MoTa – Muzeja tranzitornih umetnosti ter članica skupine Nonument, ki je za svoje delovanje pred letošnjim poletjem prejela Plečnikovo medaljo 

Foto: Katja Goljat

Kaj berete oz. ste brali to poletje?
Ker sem se ponovno lotila svojega doktorata, je bilo moje poletje študijsko: brala sem na primer Beyond the World’s End T.J. Demosa; Potential History. Unlearning Imperialism Arielle Aïshe Azoulay; Preteklo prihodnost Reinharta Kosellecka; King Leopold’s Ghost Adama Hoschilda in On decoloniality Walterja D. Mignola in Catherine E. Walsh. Od leposlovja pa me že celo poletja čakata Maria Stepanova In Memory of Memory in Annie Ernaux The Years, ki je še vedno nisem prebrala do konca.

Kaj bi v branje priporočili nekomu, ki v polje umetnosti vstopa ali se zanj zanima?
Prva knjiga, ki mi je prišla na misel, je New Dark Age Jamesa Bridla, a zgolj po asociativni poti. Na Bridla sem se namreč spomnila zaradi serije radijskih oddaj New Ways of Seeing, ki jih je posnel za BBC Radio 4, kot nadaljevanje televizijske serije Johna Bergerja Ways of Seeing in knjige. To troje bi kot paket priporočila v branje, ogled in poslušanje.

Česa se veselite v prihajajoči jeseni; kateri projekt(-e) pripravljate?
Dve umetniški rezidenci v Italiji in v Egiptu, ki bi se morali zgoditi jeseni, sta prestavljeni na naslednje leto. Tako da se veselim in upam na umirjeno jesen, v kateri nameravam predvsem slikati, brati in delati na drugem delu projekta o ladjedelnici v Tržiču, posvečenem prenovi jadrnice Galeb Pie in Pina Mlakarja. Konec septembra se veselim festivala SONICA, ki ga letos ne vodim in ga bom lahko uživala kot obiskovalka. Nato pa še dveh razstav v Udinah in v Trstu, kjer bom predstavila svoj video esej Delavci zapuščajo tovarno.

 

 

Janez Zalaznik, akademski slikar, ki se poleg slikarstva ukvarja še s fotografijo, pisanjem poljudnih del o likovni umetnosti in pedagoškim delom. Eden od neuradnih fotografskih kronilcev dogajanja (sploh pa petkovega, protestniškega) v Ljubljani 

Foto: Irena Samide

Kaj berete oz. ste brali to poletje?
Boštjan Videmšek, Plan B; Andrej Blatnik, Trg osvoboditve; David Bate, Fotografija – Ključni koncepti; John Berger, Načini gledanja; Charlotte Cotton, The Photograph as Contemporary Art.

Kaj bi v branje priporočili nekomu, ki v polje umetnosti vstopa ali se zanj zanima?
Glede na to, da sam pišem poljudne likovne priročnike, se mi je vprašanje sprva zdelo kar malo navihano. V slovenščini imamo zelo malo knjig o umetnosti, naj gre za poljudne izdaje ali bolj zahtevno strokovno branje. Če se torej omejim na naš jezikovni prostor, bi med razkošnimi klasično koncipiranimi pregledi umetnosti od prazgodovine do konca XX. stoletja izbral (žal zelo drago) knjigo Likovna umetnost (ur. Andrew Graham Dixon, založba MK), že zaradi svežega pristopa, ki vključuje tudi poglavje Gledati umetnost in pregled zaključi s kiparstvom XXI. stoletja. Za nekoga, ki se želi umetniško izražati tudi v praksi ali pa vsaj bolje razumeti strukturo likovnega dela, je odličen učbenik Veščina likovne kompozicije, Tone Rački (JSKD). Spisek primernega čtiva v drugih jezikih pa je seveda bistveno bolj obsežen in pristopi raznovrstni.

Česa se veselite v prihajajoči jeseni; kateri projekt(-e) pripravljate?
Pripravljam besedilo za nov priročnik, v katerem se bom tokrat ukvarjal z razmerjem med slikarstvom in fotografijo. Priročnik naj bi izšel v začetku leta 2022. Predvidoma decembra naj bi imel v Fotografskem muzeju v Mariboru razstavo Ulice so naše! Gre za nekoliko razširjeno razstavo fotografij s petkovih protivladnih protestov, ki sem jo imel spomladi v razstavišču Peti štuk na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Januarja ali februarja 2022 bova z Vesno Bukovec pod kuratorsko roko Vesne Tržan v Savinovem likovnem salonu v Žalcu pripravila razstavo fotografij, slik in risb na temo protestov in aktivizma.

Pripravlja: Hana Ostan Ožbolt

 

Celoletna naročnina

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja