V zadnjem letu sva bila z možem gosta na šestih porokah – štiri so se zgodile na Škotskem in dve v Sloveniji –, zato sva se hitro zverzirala v »small talk-ih«, ki pritičejo porokam kot dnem, ko gostje skupaj z mladoporočencema kontemplirajo pomembne življenjske odločitve. Na škotskih porokah so bile stalnice pogovorov z vrstniki v poznih 20. in zgodnjih 30. letih vreme, karierna napredovanja, načrtovanja počitnic v Aziji/Južni Ameriki/Avstraliji ter razmišljanja o prodajah lastniških stanovanj in nakupih hiš z vrtovi. V Ljubljani so vrstniki iste starosti pogosto klepetali o zaključevanju magisterijev, prvih (prekarnih) zaposlitvah in iskanju najemniških stanovanj, veliko redkeje pa o nakupu prve nepremičnine. Med enim izmed takšnih pogovorov je znanec v ambientu tipične slovenske gostilne ob spremljavi turbofolk balkanske glasbe obupano zavzdihnil: »Pri vas gor si vsaj lahko privoščite stanovanja.« Pri tem ni šlo za simptom slovenskega nacionalnega športa (črnogledo pritoževanje nad vsem mogočim), ampak za zelo resnično opazko, ob kateri me je preplavila hvaležnost, da se mi ni treba spopadati z grozotami nepremičninskega trga v Sloveniji.

Ko sem leta 2018 šla na prvi zmenek s svojim možem, sem kakšen teden živela v prepričanju, da sem na »dating app-u«, na katerem sva se spoznala, očitno nevede »posvajpala« bogataša. V tistem obdobju je bil S. namreč ravno v procesu kupovanja svoje prve nepremičnine. Šlo je za izjemno lepo in svetlo stanovanje v viktorijanski stavbi iz 19. stoletja, veliko več kot 100 m², z dvema prostornima spalnicama, 3-metrskimi stropovi z originalnimi štukaturami, viktorijanskim kaminom in velikimi dvojno zastekljenimi okni. Ko sem to pojasnila svojim škotskim prijateljicam, je bila večinska reakcija nekakšen vljuden »o, lepo«, saj se jim vse skupaj ni zdelo nič posebnega. S. seveda ni bil multimilijonar. Stanovanja v Glasgowu so lepa, prostorna in cenovno ugodna. Nepremičninski trg je sorazmerno dobro reguliran, krediti pa so dostopni in prijazni do mladih, ki kupujejo svojo prvo nepremičnino. Kredit za stanovanje si je S. tako lahko privoščil sam, z eno samo relativno v redu plačo. Pri svojih 29 letih je bil takrat edini v skupini svojih prijateljev, ki še ni imel svojega stanovanja.

Kaj si torej na Škotskem in v Sloveniji lahko privoščita povprečni John in Janez? Lani je bila povprečna škotska plača £ 33.332 na leto (vir: Statista), kar je trenutno (v času šibkega funta, ki je po rekordno kratki 44-dnevni vladavini Liz Truss vreden komaj kaj več kot evro) približno 3.163 € bruto na mesec. Johnova plača je bila leta 2021 torej 1,6-krat višja od Janezove, ki je v istem obdobju zaslužil približno 1.970 € bruto na mesec (vir: SURS). Za fiksno ceno 150.000 € bi si John lahko v soseski, ki bi jo v Ljubljani lahko primerjali s Šiško, kupil naslednjo novogradnjo v velikosti 90 m² z dvema spalnicama in pogledom na enega izmed največjih parkov v Glasgowu:

Za isto ceno bi si Janez, kljub skoraj 40 % nižji plači od Johna, v osrednji Sloveniji lahko privoščil tole:

Tudi če Janez in John nista povprečneža in služita dovolj, da bi si lahko privoščila nepremičnino v rangu pol milijona evrov, njuna domova ne bi mogla biti bolj različna. V tem primeru bi John živel v predmestni terasni hiši v glasgowških Črnučah. Njegov dom bi bil velik skoraj 250 m², imel bi štiri spalnice ter dva vrtova:

Janez bi za približno isto ceno živel v bloku za Bežigradom:*

Kljub tem slikovitim primerjavam tudi na Škotskem situacija seveda ni popolna. Nepremičnine se tukaj večinoma prodajajo po principu tihe dražbe. Če se stanovanje na škotski različici spletne strani Nepremičnine.net oglašuje s ceno »offers over £ 100.000«, bo končni kupec tisti, ki bo za stanovanje ponudil največ. Zaradi tega je končna prodajna cena včasih tudi 20–30 % višja od oglaševane. Kot primer: za S.-ovo stanovanje se je potegovalo 11 različnih kupcev in pred tem je na dražbah izgubil štiri druga stanovanja. Podoben princip imajo tudi na Nizozemskem, medtem ko je postopek nakupa stanovanja v Angliji veliko bolj podoben slovenskemu.

Druga velika pomanjkljivost britanskega sistema je ta, da poštna številka tvoje nepremičnine determinira prihodnost tvojih otrok. Če v Sloveniji marljivi učenci lahko izberejo kvalitetno javno srednjo šolo ne glede na to, kje živijo, mora otrok v Veliki Britaniji v šolo tam, kjer prebiva – ne glede na ocene. Povsem normalno je torej, da se bodo morali starši, ki želijo svojim potomcem zagotoviti kvalitetno izobrazbo, odločiti med naslednjim: naj otroku plačajo šolnino za privatno šolo (na Škotskem je nadražja in najbolj znana privatna šola Fettes College v Edinburghu, kjer letna šolnina na otroka stane £ 30.000) ali naj se raje preselijo v dražjo sosesko s poštno številko, pod katero spada dobro rangirana javna šola? Blizu kraja, kjer je odraščal S., obstaja cesta, na kateri so montažne hiše na desni strani ulice vredne več kot £ 100.000 več kot identične hiše na levi strani. Meja občine namreč poteka ravno po tej cesti. Otrokom na desni strani pripada brezplačno šolanje v škotski različici gimnazije Bežigrad, medtem ko morajo otroci na levi strani ceste v šolo, v kateri bodo veliko težje dosegli rezultate, ki bi jih pripeljali do želenih univerzitetnih programov.

Če boste v prihodnosti torej povabljeni na kakšno mednarodno poroko in vam bo zmanjkalo tematik za »small talk« z drugimi milenijskimi gosti, vam priporočam podrobno primerjavo nepremičninskih trgov. Čas vam bo hitro minil in želja po pitju bo velika – ali iz obupa ali pa iz olajšanja.

Piše: Ajda Milne, umetnostna zgodovinarka in rusistka, magistrica muzejske pedagogike in milenijka med post-brexitovsko Veliko Britanijo in Evropo

*Zgornje primerjave nepremičnin so nekoliko »nefer«, ker slovensko prestolnico primerjajo z Glasgowom in ne z Londonom, kjer je nepremičninski trg vse prej kot rožnat. Po drugi strani je primerjava skoraj bolj realistična: Glasgow je največje mesto na Škotskem, ki ima približno 5 milijonov prebivalcev. Po številu prebivalcev je Škotska torej precej bližje Sloveniji kot Anglija, kjer živi več kot 49 milijonov ljudi.

Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so povsem drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in mogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih. 

Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]

Hvala!