Vedno znova me preseneti, kako nebivanjske so slovenske ulice. Sprehod po predmestjih naših razpršenih gradenj nam podaja sliko o prostoru, ki je sicer infrastrukturno učinkovit, a vsebinsko povsem izpraznjen. Stavbe se le redko spogledujejo z ulico, njihovi vhodi so skriti, obrnjeni proč in pogosto za ograjami. Občutek, ki ga ob tem podajajo, je, da gre … Nadaljujte z branjem Aleš Gabrijelčič: Žive ulice