Palača Sabini-Grisoni stoji v uličnem nizu v starem mestnem jedru Kopra, ki tvori vzhodno fasado Vergerijevega trga, s severno stranico odprtega na morje. Mestna palača je iz več povezanih starejših stavb nastala s prezidavami v 18. in 19. stoletju. V tem času sta v njej živela zakonca Grisoni, ki sta svoja pozna leta posvetila dobrodelnemu delovanju: med drugim sta podpirala vrtec, mestne bolnišnice in z letnimi dotami skrbela za revna koprska dekleta in vdove, po smrti grofa Grisonija pa je Maria Anna Grisoni v skladu z moževo oporoko v stavbi ustanovila sirotišnico, ki je po njeni smrti prešla v upravljanje mesta Koper.

Po skoraj dvesto letih je bila stavba že v zelo slabem stanju in v uporabi je bil le še del pritličja. Streha je puščala in voda je zamakala vse do pritličja, pri tem pa je bilo več delov stavbe že posedenih. Mestna občina je verjetno v zadnjem hipu pristopila k prenovi in omogočila, da stavba lahko znova z vsemi močmi opravlja poslanstvo, ki sta ji ga namenila nekdanja dobrotnika. Danes namesto sirotišnice tu delujejo različni socialno-varstveni programi: v pritličju dnevni center za starejše in društvo za duševno zdravje Šent, v nadstropjih pa Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Istre s predavalnico, dvorano in sejno sobo, ki je na razpolago tudi širši javnosti.

Prenovo je vodila arhitektka Lučka Lesjak Soklič iz Biroja 42. Projektiranja se je s sodelavci lotila odgovorno in opravili so obširno raziskavo o zgodovini stavbe, investitorja in ZVKDS pa so zaprosili za izvedbo preliminarnih sondaž. Konsvervatorske preiskave so razkrile izjemno kvalitetne stenske in stropne poslikave – umeščajo jih v 18. in 19. stoletje – zaradi katerih so stavbo med gradnjo razglasili za spomenik. Nepričakovano odkritje, pomemben doprinos h kulturni dediščini Kopra in slovenske Istre, so ob prenovi »in situ« prezentirali na stropu glavnega stopnišča, v avli in na nekdanjem vhodnem portalu v prvem nadstropju, vse preostale poslikave pa ustrezno sanirali in zaščitili tako, da bo mogoča njihova prezentacija v kasnejšem času.

Z namenom ohranjanja duha palače (in ne zgolj adaptacije poslovne stavbe) so po besedah avtorjev umeščali prostore tako, da so stavbo po eni strani obnovili in prezentirali kakovostne odkrite historične elemente, istočasno pa upoštevali vse prostorske zahteve in potrebe sodobne stavbe.

Velik izziv je bila sama statična sanacija, saj so bili zidovi načeti, v najbolj kritičnem stanju pa so bili temelji in lesene stropne konstrukcije. Zato je bilo najprej potrebno betonsko ojačati in delno razširiti temelje. Medetažne konstrukcije so v celoti zamenjali, delno z armiranobetonsko ploščo, v večjem delu pa z opečnimi stropovi, s čimer so zagotovili tako potrebno nosilnost kot omejevanje vibracij. Zaradi povečane obremenitve so tudi injektirali vse nosilne stene, pri čemer so morali posebno pozornosti nameniti zaščiti poslikav.

Kot posebej kvalitetno stavbno prvino so v celoti ohranili kamniti tlak v prostorni veži z mogočnim stopniščem, ki ga osvetljuje veliko polkrožno okno, poživljeno z barvnim steklom. Konstrukcija vetrolova v tlak posega le točkovno z dvema jeklenima stebričkoma v osi obstoječih stebrov.

V stavbi so odstranili vse nepotrebne obloge in prostore vizualno razširili, barvna zasnova novih delov pa izhaja iz obstoječih barvnih fragmentov. Da bi vsem obiskovalcem omogočili pogled na novo odkrite poslikave nekdanjega portala v nadstropju, so v steklu izvedli polkrožno steno, ki razširja prostor hodnika ob novo umeščenem dvigalu.

Na strehi s korci so prenovili vse obstoječe dimnike, med katerimi izstopa najbolj severni, ki  je edinstvene spiralne oblike in je eden bolj neobičajnih elementov koprske strešne krajine.

Arhitektka Lučka Lesjak Soklič o zahtevnem projektu pravi: »Palači smo z rekonstrukcijo in prenovo prostorov delno povrnili njen vsebinski koncept, predvsem pa stavbo prezentirali na način, ki ji pristoji. Največji izziv pri projektiranju je bilo odkrivanje kvalitetnih historičnih plasti stavbe, ki so se z napredovanjem del razkrivale, in njihovo vkomponiranje v koncept prenove stavbe. S preprostimi elementi in materiali smo v stavbo vnesli svežino in sodobnost.«

Ime projekta: Palača Sabini-Grisoni, poslovni objekt Vergerijev trg
Arhitektura: Lučka M. Lesjak Soklič, Elija Štader (Biro 42)
Investorja: Mestna občina Koper, Obalni dom upokojencev Koper
Lokacija: Vergerijev trg 3, Koper    

Projektanti:
Statika: dr. Klemen Rejec
Strojne inštalacije: Marko Vrabec, Katarina Glušič
Elektro inštalacije: Miroslav Jemec
Požarna varnost: Radivoj Ostrouška
Izvajalec del: Makro 5 gradnje d.o.o.

Pripravil: Luka Jerman
Fotografije: Aleš Rosa