Živa Pečenko: Bogastvo kraške botanike

Botanični vrtovi so poseben tip vrtno-arhitekturne dediščine in so osnovno namenjeni urejenemu, sistematičnemu pregledu čim večjega števila rastlinskih vrst za študijske namene. Običajno so oblikovani tako, da ponazorijo več različnih tipov rastišč in ustrezno zbirko rastlinskih vrst, npr. suho skalnato rastišče, mokrišče, odprt prostor in senčno rastišče. V Sloveniji je ohranjenih kar nekaj botaničnih vrtov…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Neutrudni čistilci dediščine

Pred sto leti smo dediščino razumeli drugače, kot jo danes. Pred sto leti so v skrbno kurirano in ljubosumno čuvano bisago arhitekturne dediščine sodili samo tisti vrhunski spomeniki pretežno cerkvene arhitekture, s katerimi naj bi se lahko vsaj približno primerjali s kanonom (zahodno)evropskih umetnostnozgodovinskih slogov. Mednje so sodile ambicioznejše gotske in baročne cerkve (skrite romanske…

Nadaljuj z branjem

1. poletna šola trajnostne dediščine

Inštitut Univerze v Ljubljani za trajnostno varstvo dediščine organizira 1. poletno šolo trajnostne dediščine Univerze v Ljubljani 2021: Odgovorna prenova stavb kulturne dediščine kot temelj trajnostnega in kvalitetnega bivanja, ki bo potekala med 21. In 24. junijem 2021, kot serija webinarjev. Tema se osredotoča na aktualno prakso energetskih sanacij stanovanjskih stavb, nastalih v 19. in …

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Sentimentalna izpoved

sentimentálnost -i ž pretirano čustveno doživljanje; kazanje, izražanje takega doživljanja Sinonimi: pog. pocukranost, ekspr. posladkanost, ekspr. sladkobnost, ekspr. solzavost. Sprehajalcem po ljubljanskem Šišenskem hribu je dobro znana opečna prikazen, ki jo zagledaš, ko se odločaš, ali se boš iz gozdnatih pobočij spustil proti Mostecu, ali pa zagrizeš navkreber v smeri proti Rožniku in Cankarjevemu vrhu.…

Nadaljuj z branjem

Živa Deu: Če nisi prepričan, da boš naredil izboljšavo, stavbo raje obnovi po starem

Arhitektka dr. Živa Deu je leta 2014  postala prva redno zaposlena profesorica v zgodovini na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je predavala predmet Prenova arhitekture in konzervatorstvo. Poleg pedagoškega dela se je udejstvovala tudi kot projektantka, predvsem pa raziskovalka arhitekturne dediščine Slovenije, sprva kot zaposlena na oddelku za urejanje prostora na Zavodu za družbeno planiranje,…

Nadaljuj z branjem

Manca Košir: Nekulturna dediščina vandalizma

Na koncu kostanjevega drevoreda v vrtu gradu Kazenstein v Begunjah na Gorenjskem že od poznih tridesetih let prejšnjega stoletja stojita paviljon in čajnica redovnic sester usmiljenk reda sv. Vincencija Pavelskega. Območju, ki ga zaznamujejo stoletja turbulentnih sprememb in temačnih zgodovinskih dogajanj, je svoj pečat pridal tudi Jože Plečnik, avtor zasnove obeh paviljonov. Višje ležeči Jožamurka…

Nadaljuj z branjem

Dimitrij Mlekuž Vrhovnik: Kulturna dediščina in klimatska kriza

Varovanje dediščine ni ukvarjanje s preteklostjo, temveč s prihodnostjo. A ne obeta se nam svetla prihodnost. Klimatska kriza radikalno spreminja svet, kot ga poznamo. Klimatska kriza bo do temeljev spremenila gabarite tistega, kar se nam zdi normalno. Klimatska kriza je globalen pojav, a se kaže kot množica lokalnih nesreč, povodnji, ujm, suš, požarov in bo…

Nadaljuj z branjem

Nina Granda: Ujeta dediščina

Med slovenskimi kulturniki velja gospodarstvo za negativno zaznamovano področje, pogosto označeno kot orodje »neoliberalizma«. Hkrati ima tudi kultura v gospodarstvu pogosto izrazito slabšalen prizvok, velja za »parazita«, ki k ničemur ne prispeva. Če bi bilo v gospodarstvu malo več kulture in v kulturi malo več gospodarstva, bi dobili ključ za trajnostni razcvet obojega. Kako lahko…

Nadaljuj z branjem