Manca Košir: Nekulturna dediščina vandalizma

Na koncu kostanjevega drevoreda v vrtu gradu Kazenstein v Begunjah na Gorenjskem že od poznih tridesetih let prejšnjega stoletja stojita paviljon in čajnica redovnic sester usmiljenk reda sv. Vincencija Pavelskega. Območju, ki ga zaznamujejo stoletja turbulentnih sprememb in temačnih zgodovinskih dogajanj, je svoj pečat pridal tudi Jože Plečnik, avtor zasnove obeh paviljonov. Višje ležeči Jožamurka…

Nadaljuj z branjem

Dimitrij Mlekuž Vrhovnik: Kulturna dediščina in klimatska kriza

Varovanje dediščine ni ukvarjanje s preteklostjo, temveč s prihodnostjo. A ne obeta se nam svetla prihodnost. Klimatska kriza radikalno spreminja svet, kot ga poznamo. Klimatska kriza bo do temeljev spremenila gabarite tistega, kar se nam zdi normalno. Klimatska kriza je globalen pojav, a se kaže kot množica lokalnih nesreč, povodnji, ujm, suš, požarov in bo…

Nadaljuj z branjem

Nina Granda: Ujeta dediščina

Med slovenskimi kulturniki velja gospodarstvo za negativno zaznamovano področje, pogosto označeno kot orodje »neoliberalizma«. Hkrati ima tudi kultura v gospodarstvu pogosto izrazito slabšalen prizvok, velja za »parazita«, ki k ničemur ne prispeva. Če bi bilo v gospodarstvu malo več kulture in v kulturi malo več gospodarstva, bi dobili ključ za trajnostni razcvet obojega. Kako lahko…

Nadaljuj z branjem

Emil Jurcan: Palača Leonardelli

Prenova baročne palače v Galižani v nastanitveni objekt je delo arhitekta Emila Jurcana. Rekonstrukcija palače z reprezentativnim baročnim portalom je arhitektu omogočila uresničitev ideje o stopnišču kot osrednjem elementu, ki določa smer gibanja v prostoru. Glavno kamnito stopnišče iz palače je bilo znova uporabljeno in prestavljeno v nov prostorski kontekst. Na nizki podest je mogoče…

Nadaljuj z branjem

Ravnikar Potokar: Ureditev starega mestnega jedra – Kastre v Ajdovščini

Projekt prenove Kastre v Ajdovščini je bil nagrajen na 22. Salonu arhitekture v Novem Sadu  v kategoriji urbani prostor. Pravkar izvedeni projekt je rezultat natečajne naloge iz leta 2017. Območje natečaja je zajemalo ureditev javnih površin v središču Ajdovščine, na območju Kastre, s poudarkom na ureditvi glavnega Lavričevega trga in ulic, ki se nanj priključujejo.…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Dediščinska razprava v ruševinah

O kulturni dediščini se navadno pogovarjamo kot o samoumevnosti: destilaciji najboljšega in najdragocenejšega preteklih rodov, »družinski srebrnini« neke skupnosti, nabor objektov in tradicij, za katere obstaja konsenz, da ga želimo obdržati, ohraniti in predati prihodnjim generacijam. Ta na videz nekonfliktna in visokoleteča razlaga besedne zveze »kulturna dediščina« pa je seveda v popolnem nasprotju s sesipajočimi…

Nadaljuj z branjem

Alenka Korenjak: Idrijska rudarska hiša

Osnovne sestavine in zdrava pamet Ohranjanje stavbne dediščine najpogosteje povezujemo z obnovo in vzdrževanjem pomembnejših javnih stavb, ki predstavljajo arhitekturni in umetnostnozgodovinski presežek, na vsakdanjo, stanovanjsko gradnjo pa radi pozabljamo ali jo celo brez slabe vesti brišemo – tako iz spomina kot iz prostora.  Zato se nam zdi pobuda, s katero želimo ohranjati in predstavljati…

Nadaljuj z branjem

Arhitektri: Lopud 1483

Prenova utrdbe in samostana iz 15. stoletja na Elafitskih otokih je delo hrvaške arhitekturne pisarne Arhitektri. Kompleks frančiškanskega samostana in utrdbe je nekdaj dominiral zalivu na otoku Lopud, pred prenovo pa je bil že v ruševinskem stanju in zlagoma ga je preraščalo rastlinje. Proces revitalizacije je bil dolg in izčrpen, pojasnijo arhitekti, saj je v…

Nadaljuj z branjem

Nina Granda: Časopisi na cesti

Pred natanko petdesetimi leti je kiosk K67 slovenskega arhitekta Saše Maechtiga postal del prestižne zbirke umetnosti 20. stoletja v eni najelitnejših umetniških institucij na svetu, newyorškem Muzeju sodobne umetnosti (MoMA). Do preloma tisočletja je bilo v vsej Evropi prodanih kar 7500 enot. Kioski so bili nepogrešljiv servis urbanega življenja na ulici. Zadovoljevali so potrebe meščanov…

Nadaljuj z branjem