Plazza Pintiglia: preureditev hleva v stanovanjsko stavbo

Sredi starega vaškega jedra Almensa stoji v domovanje preurejen hlev Piazza Pintiglia, načrtovanje katerega je vodila želja po vključevanju kar največjega števila naravnih materialov. Konstrukcijski elementi iz zbite zemlje se vlečejo skozi vsa tri nadstropja ter se mestoma pojavljajo v skoraj skulpturalni vlogi. Prostor nekdanjega hleva delijo na posamezne manjše prostore, prevzemajo pa tudi vlogo…

Nadaljuj z branjem

AleaOlea: Prenova cerkve Vilanova de la Barca

Med gosti letošnjega festivala Orodja za boljše bivanje ponosno pozdravljamo interdisciplinarni studio AleaOlea iz Barcelone! Cerkev Vilanova de la Barca je bila v srcu Katalonije zgrajena v 13. stoletju in je na prvi pogled romanska, vendar šilasti loki in apsida dajejo čutiti močan vpliv gotike. Med špansko državljansko vojno je bila cerkev leta 1936 močno…

Nadaljuj z branjem

Konferenca DOCOMOMO 2018 v Ljubljani

Mednarodni komite za dokumentiranje in varstvo zgradb, lokacij in sosesk modernističnega gibanja praznuje 30. obletnico. DOCOMOMO sta leta 1988 v Eindhovnu ustanovila nizozemska arhitekta Hubert-Jan Henket in Wessel de Jonge. Konec osemdesetih je bil čas, ko je postmodernizmu in njegovim raznolikim kritikam modernističnega urbanizma in arhitekture počasi uhajal veter iz jader. Kljub ponovni porasti zanimanja…

Nadaljuj z branjem

Stari slovenski mostovi – 4.del

KAMNITI MOSTOVI Naši najstarejši ohranjeni kamniti mostovi segajo v srednji vek. Okoli 13. stoletja sta obrtništvo in trgovina vzcvetela. Mostovi so bili del obrambnega sistema mest in gradov, na njih so pobirali mitnino in carinili trgovsko blago. Ker so bili pomembne strateške točke, je bilo mnogo velikih starih slovenskih kamnitih mostov porušenih. Ohranjeni so manjši.…

Nadaljuj z branjem

Stari slovenski mostovi – 3.del

LESENI MOSTOVI VZHODNE SLOVENIJE Medtem ko je na Primorskem in Notranjskem ohranjenih veliko kamnitih mostov, pa se predvsem vzhodna Slovenija ponaša s tradicionalnimi lesenimi mostovi. Kamniti mostovi so preživeli v današnji čas zaradi trajnosti kamna. Leseni mostovi pa so se morali, da po njih lahko hodimo še danes, do nedavnega ohraniti tudi v obrtniškem znanju.…

Nadaljuj z branjem

Stari slovenski mostovi – 2.del

NAPOLEONOVI MOSTOVI V ZAHODNI SLOVENIJI V 17. stoletju je gradnja mostov po večstoletnem premolku zelo oživela. Po Primorskem in Notranjskem, kjer je osnovni gradbeni material kamen, je v 18. in 19. stoletju nastalo veliko število ločnih kamnitih mostov, katerih graditelji niso znani. V Soški in Vipavski dolini so kamnite mostove poimenovali kar Napoleonovi mostovi, čeprav…

Nadaljuj z branjem

Stari slovenski mostovi – 1.del

MOSTNE KONSTRUKCIJE BOHINJSKE PROGE Na začetku prejšnjega stoletja, med letoma 1902 in 1906, je na naših tleh kot del druge železniške povezave med Dunajem in Trstom nastajala bohinjska železniška proga. Gradnja je bila zaradi izjemne težavnosti terena eden najzahtevnejših gradbenih podvigov v takratnem evropskem železniškem omrežju. Večina objektov je iz kamna, čeprav so v Evropi…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Gradovi kot stanovanjske zadruge?

Kaj narediti s propadajočimi slovenskimi gradovi in dvorci? V svetovnem letu kulturne dediščine smo tudi na Outsiderjevih spletnih straneh predstavili nekaj alternativnih pogledov na reševanje in novo uporabo nepremične kulturne dediščine: od uspešne francoske pobude »crowdfundinga«, pri kateri lahko solastniški delež gradu de la Mothe-Chandeniers pridobite že za 50 eur in s tem prispevate k…

Nadaljuj z branjem

Ambient: Hribarjeva dvorana na Ljubljanskem gradu

V arhitekturnem biroju Ambient so zasnovali prenovo Hribarjeve dvorane na Ljubljanskem gradu, ki je prejemnica letošnje Plečnikove medalje za aktualno realizacijo.   Če se z dvorišča Ljubljanskega gradu ozremo proti jugu, se nam pogled ustavi na stavbi, v kateri je danes Gostilna na gradu, nekoč pa so jo med drugim uporabljali tudi kot orožarno, konjušnico…

Nadaljuj z branjem

Jugoslovanska arhitektura (1948-1980) v galeriji MoMA, New York

TRETJA UTOPIJA Razstava, posvečena jugoslovanski arhitekturi v galeriji MoMA, New York: “Toward a Concrete Utopia: Architecture in Yugoslavia, 1948-1980” 15. julij 2018–30. januar 2019 V zadnjih desetih letih smo priča vedno večjemu zanimanju za umetnost iz časa obstoja bivše skupne države, Jugoslavije, ko je v zelo specifičnih družbenih okoliščinah več kot štirideset let nastajala izredno široka…

Nadaljuj z branjem

Postmodernizem pod bagre ali v knjige?

Prejšnji teden je ustanova Historic England obsežnemu spisku zavarovanih zgradb dodala sedemnajst novih britanskih arhitektur. Anglija z Walesom slovi po svoji dobro ohranjeni zgodovini ter množici dvorcev, gradov, cerkva in podeželskih domačij; zavarovanih naj bi bilo kar pol milijona stavb, zato se sedemnajst dodatnih ne zdi nič posebnega. Vendar pa tokrat ni šlo za normanske…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Arhitektura in konservatorstvo

V letu kulturne dediščine je prav, da nekaj pozornosti namenimo tudi odnosu med arhitektom in konservatorjem. V ponedeljek 7. maja so bile podeljene Steletova nagrada za življenjsko delo in Steletova priznanja za leto 2018, ki jih podeljuje Slovensko konservatorsko društvo. Poimenovana so po Francetu Steletu (1886-1972), nestorju slovenskega konservatorstva in prvemu poklicnemu koservatorju pri nas.…

Nadaljuj z branjem

(Prestrma) Streha za vse

Stanovanjska zadruga Stan in dom na ljubljanskem Viču bo čez nekaj let praznovala stoletnico. Male vile s strmimi strehami, ki so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja zrasle v izrazito ubrano celoto, so do danes s prizidki in prezidavami v določeni meri postale predimenzionirane družinske nepremičninske špekulacije – tudi v tem se zgledujejo po nabuhli Rožni…

Nadaljuj z branjem

Svetilnik norosti

Letos novembra bodo lokalne volitve. Predvolilni čas je že tradicionalno čas, ko bolj intenzivno rastejo nebotičniki kot sicer. Da ne bo pomote, rastejo predvsem na papirju in arhitekturnih vizualizacijah. Nekaj jih je že pognalo. Tako je pred dnevi v javnost prišla informacija o rezultatih natečaja, ki ga je organizirala občina Koper, za stolp, ki naj…

Nadaljuj z branjem

Velecenjeni egipčanski beg, spoštovani kolega v stroki, že dolgo pokojni gospod arhitekt Anton Laščak!

Pišem vam v tiste daljne kraje, dlje od papirusovih ločij Nilovih delt, mimo zlatega Kaira iz vaših časov, še naprej, v Ozirisova prostranstva. Nihče ne ve, ali lahko to pismo doseže vaš naslov. Kraj, kjer lebdi vaša pokojna duša. Kličem vašega duha, spoštovani arhitekt. Dovolite mi, da se vam na kratko predstavim. Sem Novogoričanka in…

Nadaljuj z branjem