Emil Jurcan: Palača Leonardelli

Prenova baročne palače v Galižani v nastanitveni objekt je delo arhitekta Emila Jurcana. Rekonstrukcija palače z reprezentativnim baročnim portalom je arhitektu omogočila uresničitev ideje o stopnišču kot osrednjem elementu, ki določa smer gibanja v prostoru. Glavno kamnito stopnišče iz palače je bilo znova uporabljeno in prestavljeno v nov prostorski kontekst. Na nizki podest je mogoče…

Nadaljuj z branjem

Ravnikar Potokar: Ureditev starega mestnega jedra – Kastre v Ajdovščini

Projekt prenove Kastre v Ajdovščini je bil nagrajen na 22. Salonu arhitekture v Novem Sadu  v kategoriji urbani prostor. Pravkar izvedeni projekt je rezultat natečajne naloge iz leta 2017. Območje natečaja je zajemalo ureditev javnih površin v središču Ajdovščine, na območju Kastre, s poudarkom na ureditvi glavnega Lavričevega trga in ulic, ki se nanj priključujejo.…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Dediščinska razprava v ruševinah

O kulturni dediščini se navadno pogovarjamo kot o samoumevnosti: destilaciji najboljšega in najdragocenejšega preteklih rodov, »družinski srebrnini« neke skupnosti, nabor objektov in tradicij, za katere obstaja konsenz, da ga želimo obdržati, ohraniti in predati prihodnjim generacijam. Ta na videz nekonfliktna in visokoleteča razlaga besedne zveze »kulturna dediščina« pa je seveda v popolnem nasprotju s sesipajočimi…

Nadaljuj z branjem

Alenka Korenjak: Idrijska rudarska hiša

Osnovne sestavine in zdrava pamet Ohranjanje stavbne dediščine najpogosteje povezujemo z obnovo in vzdrževanjem pomembnejših javnih stavb, ki predstavljajo arhitekturni in umetnostnozgodovinski presežek, na vsakdanjo, stanovanjsko gradnjo pa radi pozabljamo ali jo celo brez slabe vesti brišemo – tako iz spomina kot iz prostora.  Zato se nam zdi pobuda, s katero želimo ohranjati in predstavljati…

Nadaljuj z branjem

Arhitektri: Lopud 1483

Prenova utrdbe in samostana iz 15. stoletja na Elafitskih otokih je delo hrvaške arhitekturne pisarne Arhitektri. Kompleks frančiškanskega samostana in utrdbe je nekdaj dominiral zalivu na otoku Lopud, pred prenovo pa je bil že v ruševinskem stanju in zlagoma ga je preraščalo rastlinje. Proces revitalizacije je bil dolg in izčrpen, pojasnijo arhitekti, saj je v…

Nadaljuj z branjem

Nina Granda: Časopisi na cesti

Pred natanko petdesetimi leti je kiosk K67 slovenskega arhitekta Saše Maechtiga postal del prestižne zbirke umetnosti 20. stoletja v eni najelitnejših umetniških institucij na svetu, newyorškem Muzeju sodobne umetnosti (MoMA). Do preloma tisočletja je bilo v vsej Evropi prodanih kar 7500 enot. Kioski so bili nepogrešljiv servis urbanega življenja na ulici. Zadovoljevali so potrebe meščanov…

Nadaljuj z branjem

Zaščitimo berlinski modernizem!

Stavbama dveh institutov pod okriljem kampusa Charité Campus Benjamin Franklin v Berlinskem Stieglitzu grozi rušitev. Gre za Centralni živalski laboratorij, ljubkovalno poimenovan Mäusebunker (Mišji bunker) ter Institut za higieno in mikrobiologijo. Oba sta izjemna primera povojnega modernizma. Izdani sta bili že dve strokovni mnenji, da stavbi, ki si stojita nasproti, izpolnjujeta pogoje za to, da…

Nadaljuj z branjem

Matevž Granda: Virus neumnosti

Pandemija koronavirusa je začasno ustavila svet in prebivalstvo izolirala v domove. Le če se zapremo v samokaranteno, lahko preprečimo hitro širjenje virusa in posledično zlom zdravstvenega sistema. Interesi posameznikov so se popolnoma podredili skupnim. Ti pogoji pa so žal ugodni za širitev nekega drugega virusa: virusa neumnosti. Prvo žrtev imamo v Piranu. Občina je namreč…

Nadaljuj z branjem