Janja Brodar: HAMAM

Naga sem in sama in končno imam mir. Istanbul danes: razrukane nabasane ulice, turščina, angleščina, nemščina, slovenščina, gruzijščina, ribji sendviči, lokante, baklave, mujezinovo kričanje, Hasan, mačje scanje, internet, vneto grlo, prodajalci školjk, mrzel veter … It’s all gone, Pete Tong. Imam tak mir in toliko prostora, da ne vem, kam in kako naj se namestim.…

Nadaljuj z branjem

Julio Gotor Valcárcel: Plasti časa

Dvorišče Muzeja za arhitekturo in oblikovanje na fužinskem gradu je za čas poletja dobilo novo podobo. Izvedena intervencija je rezultat natečaja, ki je bil organiziran pod okriljem platforme Future Architecture in v navezavi na aktualno razstavo Prenavljamo!!!, ki nagovarja tematiko prenove slovenske stavbne dediščine. Zmagovalno rešitev je zasnoval Julio Gotor Valcárcel, mlad arhitekt španskega rodu.…

Nadaljuj z branjem

Aleksander Vujović: Umetnost bivanja na strmem terenu

V revijah pogosto opisujemo uspešne prenove starih kmečkih kompleksov, ki so posodobljeni s premišljenim posredovanjem arhitektov. Tole ni tak primer. Gre za avtentično ljudsko gradnjo s cerkljanskega področja, ki je še vedno v rabi in kjer arhitekt – odkar uradno obstaja kot specializiran poklic – do današnjih časov ni posredoval. Zasnova in izvedba torej izhajata…

Nadaljuj z branjem

Nejc Černigoj: Slovenska obala med vizijo in stihijo

Slovenska obala ima v kolektivni zavesti Slovencev posebno mesto. Potem ko je bila stoletja v vplivni sferi svetovnih velesil, nam je nazadnje zgodovinska usoda dobrih 43 kilometrov obale namenila v suvereno upravljanje. S tem nam je bila dana tudi velika odgovornost nad tem, kako z njo ravnamo. Ključna osebnost hitrega povojnega razvoja te dotlej praktično…

Nadaljuj z branjem

Predjamski grad: Krajinska dotikanja

Je lahko veduta Predjamskega gradu še bolj monumentalna? In kako, če sploh, posegati v njeno brezkompromisno fotogeničnost s kakršnokoli novo mislijo, z novo arhitekturno intervencijo? To so izzivi, s katerimi so se soočili 3b arhitekti. V kontekstu, kot je Predjamski grad, je treba novo arhitekturo očistiti skorajda vsakršne formalne ambicije. Treba jo je razgraditi do…

Nadaljuj z branjem

Leopoldov muzej: Dunaj 1900 – rojstvo moderne

V dunajskem muzeju Leopold je na ogled razstava, ki v treh etažah predstavi intelektualni in umetniški razcvet mesta ob Donavi ob prelomu stoletja. Muzej v muzeju Lansko leto so v Avstriji obeleževali stoletnico smrti štirih glavnih protagonistov obdobja Dunajske moderne, ki še danes izrazito navdihuje ambient avstrijske prestolnice;  to so Gustav Klimt, Egon Schiele, Otto…

Nadaljuj z branjem

Dediščina in “Tur na obrazu ljubega prijatelja”

Ob omembi princa Charlesa, britanskega prestolonaslednika, ki čaka na prestol že več kot pol stoletja, večina britanskih arhitektov zavije z očmi. Charles je znan po svojem intenzivnem zanimanju za arhitekturo, zaradi katerega so ga arhitekti ob praznovanju stoletja in pol arhitekturnega združenja RIBA (torej britanskega ZAPS-a) zdaj že davnega leta 1984 povabili, da pove nekaj…

Nadaljuj z branjem

Michael Rakowitz, pripovednik materialnega

Propad in uničenje modernistične soseske Pruitt-Igoe je verjetno najbolj zlajnana moralka postmodernizma: točka, ko naj bi bila modernistična načela načrtovanja (tako sosesk kot socialne države) dokončno diskreditirana. Ikonične fotografije rušenja ogromnega rasno segregiranega kompleksa v St. Luisu, ki ga je zasnoval arhitekt Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku Minoru Yamasaki (še ena zgradba z ikonično…

Nadaljuj z branjem

Matjaž Kačičnik: LAŠČAKOVA ARHITEKTURA V EGIPTU JE PREPROSTO IKONIČNA

Slovenski fotograf Matjaž Kačičnik, poročen s Koptinjo, že 13 let živi v Kairu, kjer za svetovne akademske ustanove fotografira kulturno dediščino. Največje svetovne bisere. Vmes pa raziskuje Antona Laščaka. Decembra lani je na obisku v Egiptu slovenski predsednik odprl njegovo drugo razstavo fotografij ohranjenih Laščakovih stavb, kakršne so danes, v Kairu in Aleksandriji. Matjaž Kačičnik,…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Ljudski Le Corbusier

Kako bi se Le Corbusierjevemu modernizmu podala arhaična lesena polkna? Kaj pa bizarna, nekoliko po španskem kolonialnem baroku navdahnjena cementna korita za rože? Ne gre za akademska vprašanja; spoj zdaj že častitljivega modernizma iz dvajsetih in poznejših vernakularnih dodatkov lahko obiščete v Pessacu, predmestju Bordeauxa. Še preden je Le Corbusier zasnoval vilo Savoy in druge…

Nadaljuj z branjem