Breda Bizjak, BB Arhitekti: Novi pogoji za mestne skrivalnice

Istrsko pokrajino je avstro-ogrska monarhija pred in med 1. svetovno vojno posejala s fortifikacijskimi objekti. Pulj, največje in strateško najpomembnejše mesto na polotoku, pa je na svinčene čase pripravila še dodatno. Pulj so prepredli s podzemnimi rovi; s podzemnimi tuneli, zaklonišči, podzemnimi galerijami, prehodi in tako naprej … Vzporeden svet pod puljskimi griči je, če…

Nadaljuj z branjem

Preužitkarska hiša: penzija iz brun in kamna

Predaja oblasti je bila vedno preizkus zrelosti režima in obenem najobetavnejša priložnost za prevrat. Enako velja tudi za vsako družino, kjer sta prevzem dediščine in menjava generacij morda najdelikatnejši preizkus medgeneracijskega sožitja. Ne le socialna država, tudi danes tako samoumevne stvari, kot sta pokojnina in zdravstveno zavarovanje, so stare komaj nekaj več kot stoletje, večina…

Nadaljuj z branjem

Matevž Granda: Kioski

Skoraj si ne moremo predstavljati kioskov brez časopisov, kot si tudi ne moremo predstavljati časopisov brez kioskov. Kiosk je prostorska materializacija časopisa. Vsako mesto jih ima. Seveda poleg časopisov ponujajo še marsikaj drugega: revije, knjige, tobak, vozovnice, prigrizke, pijače … Kiosk je postal obvezna urbana oprema vsakega sodobnega mesta.  Vendar pa je prvotni izvor tega…

Nadaljuj z branjem

Živa Pečenko: Bogastvo kraške botanike

Botanični vrtovi so poseben tip vrtno-arhitekturne dediščine in so osnovno namenjeni urejenemu, sistematičnemu pregledu čim večjega števila rastlinskih vrst za študijske namene. Običajno so oblikovani tako, da ponazorijo več različnih tipov rastišč in ustrezno zbirko rastlinskih vrst, npr. suho skalnato rastišče, mokrišče, odprt prostor in senčno rastišče. V Sloveniji je ohranjenih kar nekaj botaničnih vrtov…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Neutrudni čistilci dediščine

Pred sto leti smo dediščino razumeli drugače, kot jo danes. Pred sto leti so v skrbno kurirano in ljubosumno čuvano bisago arhitekturne dediščine sodili samo tisti vrhunski spomeniki pretežno cerkvene arhitekture, s katerimi naj bi se lahko vsaj približno primerjali s kanonom (zahodno)evropskih umetnostnozgodovinskih slogov. Mednje so sodile ambicioznejše gotske in baročne cerkve (skrite romanske…

Nadaljuj z branjem

1. poletna šola trajnostne dediščine

Inštitut Univerze v Ljubljani za trajnostno varstvo dediščine organizira 1. poletno šolo trajnostne dediščine Univerze v Ljubljani 2021: Odgovorna prenova stavb kulturne dediščine kot temelj trajnostnega in kvalitetnega bivanja, ki bo potekala med 21. In 24. junijem 2021, kot serija webinarjev. Tema se osredotoča na aktualno prakso energetskih sanacij stanovanjskih stavb, nastalih v 19. in …

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Sentimentalna izpoved

sentimentálnost -i ž pretirano čustveno doživljanje; kazanje, izražanje takega doživljanja Sinonimi: pog. pocukranost, ekspr. posladkanost, ekspr. sladkobnost, ekspr. solzavost. Sprehajalcem po ljubljanskem Šišenskem hribu je dobro znana opečna prikazen, ki jo zagledaš, ko se odločaš, ali se boš iz gozdnatih pobočij spustil proti Mostecu, ali pa zagrizeš navkreber v smeri proti Rožniku in Cankarjevemu vrhu.…

Nadaljuj z branjem

Živa Deu: Če nisi prepričan, da boš naredil izboljšavo, stavbo raje obnovi po starem

Arhitektka dr. Živa Deu je leta 2014  postala prva redno zaposlena profesorica v zgodovini na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo*, kjer je predavala predmet Prenova arhitekture in konzervatorstvo. Poleg pedagoškega dela se je udejstvovala tudi kot projektantka, predvsem pa raziskovalka arhitekturne dediščine Slovenije, sprva kot zaposlena na oddelku za urejanje prostora na Zavodu za družbeno planiranje,…

Nadaljuj z branjem

Manca Košir: Nekulturna dediščina vandalizma

Na koncu kostanjevega drevoreda v vrtu gradu Kazenstein v Begunjah na Gorenjskem že od poznih tridesetih let prejšnjega stoletja stojita paviljon in čajnica redovnic sester usmiljenk reda sv. Vincencija Pavelskega. Območju, ki ga zaznamujejo stoletja turbulentnih sprememb in temačnih zgodovinskih dogajanj, je svoj pečat pridal tudi Jože Plečnik, avtor zasnove obeh paviljonov. Višje ležeči Jožamurka…

Nadaljuj z branjem