Ena izmed najbolj eksotičnih lastnosti angleških podeželskih dvorcev so duhovniške luknje. Besedna zveza ni v angleščini (Priest holes) nič kaj bolj elegantna. Verjetno se v njej odraža nemilost, v kateri so se na Otoku po reformaciji znašli katoliki. Pri nas so v istem obdobju sežigali protestantske knjige in izganjali protestante, v severni Evropi pa so…
Nadaljuj z branjem
Idrijska rudarska hiša je vrsta arhitekturne gradnje, ki je značilna za Idrijo, danes del UNESCO svetovne dediščine. Največ tovrstnih hiš je bilo zgrajenih v “stoletju rudarske hiše” med leti 1776 do 1876, ko je ta tip gradnje zaznamoval podobo mesta. Delno vkopana v pobočje, visoka bela pročelja, številna simetrično (3-3-4-1) razporejena majhna okna, strm naklon…
Nadaljuj z branjem
Sredi starega vaškega jedra Almensa stoji v domovanje preurejen hlev Piazza Pintiglia, načrtovanje katerega je vodila želja po vključevanju kar največjega števila naravnih materialov. Konstrukcijski elementi iz zbite zemlje se vlečejo skozi vsa tri nadstropja ter se mestoma pojavljajo v skoraj skulpturalni vlogi. Prostor nekdanjega hleva delijo na posamezne manjše prostore, prevzemajo pa tudi vlogo…
Nadaljuj z branjem
Med gosti letošnjega festivala Orodja za boljše bivanje ponosno pozdravljamo interdisciplinarni studio AleaOlea iz Barcelone! Cerkev Vilanova de la Barca je bila v srcu Katalonije zgrajena v 13. stoletju in je na prvi pogled romanska, vendar šilasti loki in apsida dajejo čutiti močan vpliv gotike. Med špansko državljansko vojno je bila cerkev leta 1936 močno…
Nadaljuj z branjem
Kdaj stavba postane ruševina? To sem se spraševal ob obisku gradu Podčetrtek. Grad namreč še stoji. In to zelo dobro stoji. Njegovi zidovi, ponekod debeli več metrov, se še ne bodo vdali tako hitro. Se je pa mestoma že vdala lesena medetažna konstrukcija, grajena iz impresivnih lesenih tramov. Pri tem so utrpele škodo baročne štukature.…
Nadaljuj z branjem
Brvi čez alpske reke na severnem Primorskem – čez Koritnico, Sočo, Bačo, Idrijco – povezujejo stoletne pešpoti in osamljene zaselke v ozkih dolinah s cestami, ki potekajo samo po eni strani rek. Brvi so pogosto edina povezava, ki osamljenim kmetijam na »drugi strani« omogoča krajši dostop do prometno urejenih krajev. Nepogrešljive so tudi na izletniških…
Nadaljuj z branjem
Mednarodni komite za dokumentiranje in varstvo zgradb, lokacij in sosesk modernističnega gibanja praznuje 30. obletnico. DOCOMOMO sta leta 1988 v Eindhovnu ustanovila nizozemska arhitekta Hubert-Jan Henket in Wessel de Jonge. Konec osemdesetih je bil čas, ko je postmodernizmu in njegovim raznolikim kritikam modernističnega urbanizma in arhitekture počasi uhajal veter iz jader. Kljub ponovni porasti zanimanja…
Nadaljuj z branjem
Viadukt Morandi v Genovi, ki se je pred dvema dnevoma zrušil in pod sabo pokopal več kot štirideset ljudi, je najnovejša izmed gradbenih katastrof, za katere je nekaj časa kazalo, da se lahko zgodijo samo v od oči in srca oddaljenih državah tretjega sveta. Potem pa se je lani zgodila stolpnica Grenfell, ki je pokazala,…
Nadaljuj z branjem
Kmalu po dedovi smrti me je babica desetletnega fanta vzela s seboj na obisk k Plečniku. Ker sem kot otrok zelo rad risal, sem mu pokazal svojo skicirko. Plečnik mi je dal debel črn svinčnik na mine in me v veži pred okroglim prizidkom svojega domovanja posadil pred mavčni model vzpenjajočega konja. Pozneje sem spoznal,…
Nadaljuj z branjem
KAMNITI MOSTOVI Naši najstarejši ohranjeni kamniti mostovi segajo v srednji vek. Okoli 13. stoletja sta obrtništvo in trgovina vzcvetela. Mostovi so bili del obrambnega sistema mest in gradov, na njih so pobirali mitnino in carinili trgovsko blago. Ker so bili pomembne strateške točke, je bilo mnogo velikih starih slovenskih kamnitih mostov porušenih. Ohranjeni so manjši.…
Nadaljuj z branjem
LESENI MOSTOVI VZHODNE SLOVENIJE Medtem ko je na Primorskem in Notranjskem ohranjenih veliko kamnitih mostov, pa se predvsem vzhodna Slovenija ponaša s tradicionalnimi lesenimi mostovi. Kamniti mostovi so preživeli v današnji čas zaradi trajnosti kamna. Leseni mostovi pa so se morali, da po njih lahko hodimo še danes, do nedavnega ohraniti tudi v obrtniškem znanju.…
Nadaljuj z branjem
NAPOLEONOVI MOSTOVI V ZAHODNI SLOVENIJI V 17. stoletju je gradnja mostov po večstoletnem premolku zelo oživela. Po Primorskem in Notranjskem, kjer je osnovni gradbeni material kamen, je v 18. in 19. stoletju nastalo veliko število ločnih kamnitih mostov, katerih graditelji niso znani. V Soški in Vipavski dolini so kamnite mostove poimenovali kar Napoleonovi mostovi, čeprav…
Nadaljuj z branjem
MOSTNE KONSTRUKCIJE BOHINJSKE PROGE Na začetku prejšnjega stoletja, med letoma 1902 in 1906, je na naših tleh kot del druge železniške povezave med Dunajem in Trstom nastajala bohinjska železniška proga. Gradnja je bila zaradi izjemne težavnosti terena eden najzahtevnejših gradbenih podvigov v takratnem evropskem železniškem omrežju. Večina objektov je iz kamna, čeprav so v Evropi…
Nadaljuj z branjem
Kaj narediti s propadajočimi slovenskimi gradovi in dvorci? V svetovnem letu kulturne dediščine smo tudi na Outsiderjevih spletnih straneh predstavili nekaj alternativnih pogledov na reševanje in novo uporabo nepremične kulturne dediščine: od uspešne francoske pobude »crowdfundinga«, pri kateri lahko solastniški delež gradu de la Mothe-Chandeniers pridobite že za 50 eur in s tem prispevate k…
Nadaljuj z branjem
V arhitekturnem biroju Ambient so zasnovali prenovo Hribarjeve dvorane na Ljubljanskem gradu, ki je prejemnica letošnje Plečnikove medalje za aktualno realizacijo. Če se z dvorišča Ljubljanskega gradu ozremo proti jugu, se nam pogled ustavi na stavbi, v kateri je danes Gostilna na gradu, nekoč pa so jo med drugim uporabljali tudi kot orožarno, konjušnico…
Nadaljuj z branjem
TRETJA UTOPIJA Razstava, posvečena jugoslovanski arhitekturi v galeriji MoMA, New York: “Toward a Concrete Utopia: Architecture in Yugoslavia, 1948-1980” 15. julij 2018–30. januar 2019 V zadnjih desetih letih smo priča vedno večjemu zanimanju za umetnost iz časa obstoja bivše skupne države, Jugoslavije, ko je v zelo specifičnih družbenih okoliščinah več kot štirideset let nastajala izredno široka…
Nadaljuj z branjem
Letos je evropsko leto kulturne dediščine. V naravi takšnih velikopoteznih obeleževanj je, da se z njimi načeloma vsi strinjajo; kdo pa ne bi javno zatrdil, da je kulturna dediščina ključni gradnik identitete, da je ne prejmemo v last drugače kot odgovornost, da jo ohranimo in posredujemo svojim otrokom, in kar je še drugih klišejev? Seveda…
Nadaljuj z branjem
Prejšnji teden je ustanova Historic England obsežnemu spisku zavarovanih zgradb dodala sedemnajst novih britanskih arhitektur. Anglija z Walesom slovi po svoji dobro ohranjeni zgodovini ter množici dvorcev, gradov, cerkva in podeželskih domačij; zavarovanih naj bi bilo kar pol milijona stavb, zato se sedemnajst dodatnih ne zdi nič posebnega. Vendar pa tokrat ni šlo za normanske…
Nadaljuj z branjem
Ko sem se pred kratkim peljal po stari obalni magistrali od Izole do Portoroža, sem v Strunjanu opazil na novo prenovljeno hišo, ki je pritegnila mojo pozornost. Na žalost ne zaradi navdušenja. Intenzivna rumena barva hiše je opazna že od daleč. Motil sem se, da je obdobje kričečih fasad že mimo. Medijske akcije izpred nekaj…
Nadaljuj z branjem
V letu kulturne dediščine je prav, da nekaj pozornosti namenimo tudi odnosu med arhitektom in konservatorjem. V ponedeljek 7. maja so bile podeljene Steletova nagrada za življenjsko delo in Steletova priznanja za leto 2018, ki jih podeljuje Slovensko konservatorsko društvo. Poimenovana so po Francetu Steletu (1886-1972), nestorju slovenskega konservatorstva in prvemu poklicnemu koservatorju pri nas.…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
