Leto 2018 je proglašeno za leto kulturne dediščine. Namesto proslave ali strokovnega simpozija smo za uvod v to pomembno temo izbrali bolj streznitveni dogodek. Pred nekaj dnevi so v Kopru do tal porušili renesančno palačo Longo v centru mesta. Rušitev stavbe v zasebni lasti je konec januarja odredil inšpektor na podlagi spontane porušitve enega izmed…
Nadaljuj z branjem
Nedavno je mariborski založnik in galerist Primož Premzl javno predlagal, da bi ob stoletnici odločilne akcije Rudolfa Maistra v Mariboru, s katero je obranil slovensko severno mejo, generalu in pesniku končno postavili primerno monumentalno grobnico. Maister je namreč od leta 1934 pokopan na Pobreškem pokopališču v Mariboru v družinskem grobu, ki pa je bil že…
Nadaljuj z branjem
Arhitekt Nande Korpnik je na Glavnem trgu v Celju oblikoval zaščitni in razstavni objekt za odkrite arheološke ostanke rimske Celeie. Zunanjost paviljona za prezentacijo arhitekture je diskretno umirjena. Obod stavbe sledi ulični liniji in le tisti, ki jim pogled zatava skozi velike steklene površine v notranjost, ostrmijo nad vsebino tega izobraževalnega in predstavitvenega objekta. Že…
Nadaljuj z branjem
Kakšna so bivališča pisateljev? Se njihov bogat notranji svet in lucidno branje družbe okrog sebe zrcalita tudi v njihovih lastnih dnevnih sobah in spalnicah? Si pisatelj sploh lahko privošči, da naseljuje nekaj tako konvencionalnega, kot je kuhinja, hodnik ali celo stranišče? Na Outsiderjevi spletni strani smo v preteklosti že preverili, kako je bival eden najbolj…
Nadaljuj z branjem
Slovenija ni edina dežela, ki ima resen problem z varovanjem in obnovo gradov in dvorcev. Čeprav večina zahodnih držav za vrhunske primerke svoje arhitekturne dediščine skrbi neprimerno bolje, pa je število kakovostnih spomenikov, ki bi si zaslužili varovanje, tudi drugje pogosto preveliko za apetit države ali zasebnih lastnikov. Med takšnimi propadajočimi primerki je tudi grad…
Nadaljuj z branjem
Zdrav spanec in ignoriranje internetnih komentatorjev sta ključ do dolgega in zdravega življenja. Če misel še nima statusa ljudske modrosti, ga bo verjetno kmalu pridobila. Moj spanec je sicer dokaj trden, branju komentarjev pod internetnimi novicami o arhitekturi pa se po navadi le težko uprem. Če so sanje, kot pravi Freud, kraljeva pot do nezavednega,…
Nadaljuj z branjem
Naj kar takoj na začetku poudarim, da je bila delna prenova stavbe Državnega zbora pred zdaj že sedemnajstimi leti v veliki meri dokaj uspešna. Posegi arhitektk Sonje Miculinić, Albine Kindlhofer in Darje Valič so se omejili na javno najbolj izpostavljene dele častitljive zgradbe, ki je ena izmed naših zadnjih državniških celostnih umetnin. Razen v Veliki…
Nadaljuj z branjem
Aljažev stolp vrh Triglava je slovenski ikonični arhitekturni objekt par excellence. V njem je združena vrsta nasprotij, ki bi v kakšnem drugem objektu ali izdelku morda ustvarjala skoraj komičen konflikt, v majhnem pločevinastem valju na alpskem vršacu pa so se preobrazila v edinstveno sintezo. Začnimo kar z oznako »stolp«. Obrambni stolpi, televizijski stolpi, razgledni stolpi,…
Nadaljuj z branjem
Ko Velika Britanija počasi zapušča evropsko družino, je prav, da se ozremo na nekatere njene prispevke evropski civilizaciji, brez katerih bi vsekakor težje shajali. Med njimi so gotovo »stiff upper lip«, Marmite, pogovori o vremenu, obsedenost s klobuki in neulovljiva kombinacija čaščenje ekscentričnih osebnosti ter splošne medčloveške zadržanosti. Na področju krajinske arhitekture pa mora prvo…
Nadaljuj z branjem
Londonska arhitekturna šola Bartlett letos poleti organizira arhitekturno delavnico SummerLab v našem domačem prostoru severnega Jadrana. Udeleženci bodo pod vodstvom dr. Boštjana Bugariča iz arhitekturnega portala Architectuul in dr. Giulie Carabelli iz Inštituta Maxa Plancka raziskovali dve ikonični arhitekturi dveh mejnih mest v Italiji in Sloveniji: Fabianijev Narodni dom v Trstu in Mihevčevo Tomosovo stolpnico…
Nadaljuj z branjem
V večini evropskih držav primanjkuje sredstev za ohranjanje kulturne dediščine. Pomanjkanje je še zlasti občutiti v srednji Evropi, kjer je nemalo stavb, pa tudi celih območij prepuščenih neusmiljenemu zobu časa. Eden od preverjenih, a pri nas še vedno nezadostno izkoriščenih mehanizmov obnove je javno-zasebno partnerstvo. Kako se ga lotiti? Z zelo uporabnimi nasveti in čisto…
Nadaljuj z branjem
Ko so moskovske mestne oblasti pred kratkim predstavile načrte za rušitev 5.000 zastarelih in energetsko potratnih sovjetskih montažnih blokov, ki naj bi jih nadomestila nova, sodobnejša in bolj varčna stanovanja, se je na ulicah ruske prestolnice zbralo kar 60.000 ljudi, večinoma prebivalcev naselij, ki so predvidena za rušenje (če bi verjeli ocenam ruske policije –…
Nadaljuj z branjem
V 7. številki revije Outsider (tema: Lepota, junij 2016) smo predstavili hišo v bližini Logatca dekleva gregorič arhitektov . Zgodbo o hiši je za revijo napisala Ajda Schmidt. Za besedilo jo je navdihnil kratki film, posnet po navdihu ambientov hiše: video. Vse fotografije in video je posnel Flavio Coddou. Naroči revijo. Hišo so arhitekti predstavili tudi v svoji…
Nadaljuj z branjem
Septembra 2016 smo poročali o fantomskem parku v Radovljici – prostorski intervenciji, ki je opozarjala na bogato in zanimivo zgodovino mestnega parka. Na pobudo zavoda NaNovo so vse poletje kosili travo v vzorcu nekdanjega baročnega parka. Intervencija pa je bila le najvidnejši del širše akcije, katere namen je bil zbiranje pobud za oživljanje in prenovo mestnega…
Nadaljuj z branjem
Dr. Bojan Djurić, predsednik Slovenskega arheološkega društva, je pred kratkim javnosti in ministrici za notranje zadeve Vesni Gjörkös Žnidar posredoval javni poziv, ki opozarja na uničenje dragocene poznoantične arheološke dediščine na naših tleh, ki ga izvaja nihče drug kot notranje ministrstvo samo: »Dne 17. februarja so po nalogu Ministrstva za notranje zadeva RS na podlagi…
Nadaljuj z branjem
Včeraj 9.3. je bila v Cankarjevem domu okrogla miza na temo Plečnikovega stadiona, ki jo je organiziralo Društvo arhitektov Ljubljana. Ker smo tudi na naši spletni strani v zadnjem času kar nekaj besed namenili tej temi, nas je dogodek še toliko bolj pritegnil. Seznam nastopajočih je bil obsežen: Andrej Hrausky, Martina Lipnik, Robert Peskar (ZVKDS),…
Nadaljuj z branjem
Več kot pol stoletja je že, kar je Theodor W. Adorno opozoril, da je treba Beethovna rešiti pred njegovimi lastnimi častilci. Pri tem seveda ni imel v mislih zanikanja skladateljeve veličine, kvečjemu obratno: skrb, da je intenzivno prisvajanje in interpretiranje umetnikovega lika in dela pogosto v neposrednem nasprotju z osnovno umetniško resnico Beethovnovih mojstrovin. Kako…
Nadaljuj z branjem
V Ljubljani velike ideje že od nekdaj naletijo na velik upor. Včasih se sprašujem, kako je Plečniku uspelo zgraditi tako obsežen opus. Danes mu najbrž ne bi uspelo pridobiti vseh potrebnih soglasij in dovoljenj. Ujel bi se v začaran birokratski krog. V tem krogu, se zdi, je že nekaj časa ujet del njegove dediščine. Govorimo…
Nadaljuj z branjem
Kozolec je verjetno ena najbolj zanimivih avtohtonih arhitekturnih lesenih konstrukcij pri nas. Skoraj neverjetno je, kako se je za tako osnovno funkcijo, kot je sušenje in spravilo sena, razvila tako sofisticirana in kompleksna arhitektura. Zanimivo je tudi, da se je kozolec razvil izključno na slovenskem teritoriju. Kozolec je tako razširjen, da se nam zdi povsem…
Nadaljuj z branjem
Leto 2017 bo v znamenju Jožeta Plečnika. 7. januarja smo že obeležili 60 let od smrti velikega mojstra arhitekture, 23. januarja pa se bomo spomnili še 145 let, odkar se je rodil v hiši na današnji Slovenski cesti v Ljubljani. Že v iztekajočem se preteklem letu so nekatere kulturne ustanove oznanile svoje programe ob prihajajočih…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
