Projektna ekipa iz pisarne Bevk Perović arhitekti je v mednarodni konkurenci dosegla zmago na avstrijskem natečaju, v okviru katerega so v preteklem letu realizirali prenovo srednjeveške strukture in dozidavo galerijskih prostorov v Wiener Neustadtu. V le dobrih dveh letih po zmagi na natečaju so kazemate prenovljene, galerija urejena, projekt pa dokončan. Objekt privablja obiskovalce, generira…
Nadaljuj z branjem
Prenova Glavnega trga v Novem Mestu, za katero stojijo Atelier arhitekti, je nominirana za nagrado Piranesi, ki jo bodo slavnostno podelili na Piranskih dnevih arhitekture prihodnjo soboto. Novomeški Glavni trg se je skozi stoletja obstoja spreminjal glede na svoj čas in namen; Atelier arhitekti so se pri načrtovanju prenove najprej poglobili v luščenje plasti časa…
Nadaljuj z branjem
Leta 1986 je film Poletje v školjki (Tugo Štiglic) podrl vse rekorde gledanosti. Tistega leta naj bi si ga ogledalo več kot 116.000 ljudi. Če bi ga danes umestili na lestvico gledanosti slovenskih filmov (Poletje v školjki je bilo namreč posneto v Jugoslaviji), bi s šestega mesta izpodrinil film Outsider (Andrej Košak). Film Poletje v…
Nadaljuj z branjem
Že v starodavnih naseljih je obstajal večji odprt prostor oziroma predhodnik prostora, ki ga danes imenujemo trg. Različne parafraze prostora, kot sta grška agora ali rimski forum, verjetno lahko najdemo v večini kultur po svetu, v vseh primerih pa je ta prostor pomenil središče gospodarskega, družbenega in političnega življenja. Prostor, ki je bil zaradi svoje…
Nadaljuj z branjem
250 Thonetovih stolov, klopi in miz ter desetletja skupne ljubezni Ta zgodba se začne sredi petdesetih v kavarni Grand hotela Union v Ljubljani, kamor je osemletna Ilonka redno spremljala svojega dedka Oskarja. Kavarna se ji je takrat zdela pravljično lepa in v njej so ji bili še posebej všeč Thonetovi stoli. Zgodba bi morda ne…
Nadaljuj z branjem
Naga sem in sama in končno imam mir. Istanbul danes: razrukane nabasane ulice, turščina, angleščina, nemščina, slovenščina, gruzijščina, ribji sendviči, lokante, baklave, mujezinovo kričanje, Hasan, mačje scanje, internet, vneto grlo, prodajalci školjk, mrzel veter … It’s all gone, Pete Tong. Imam tak mir in toliko prostora, da ne vem, kam in kako naj se namestim.…
Nadaljuj z branjem
Dvorišče Muzeja za arhitekturo in oblikovanje na fužinskem gradu je za čas poletja dobilo novo podobo. Izvedena intervencija je rezultat natečaja, ki je bil organiziran pod okriljem platforme Future Architecture in v navezavi na aktualno razstavo Prenavljamo!!!, ki nagovarja tematiko prenove slovenske stavbne dediščine. Zmagovalno rešitev je zasnoval Julio Gotor Valcárcel, mlad arhitekt španskega rodu.…
Nadaljuj z branjem
V revijah pogosto opisujemo uspešne prenove starih kmečkih kompleksov, ki so posodobljeni s premišljenim posredovanjem arhitektov. Tole ni tak primer. Gre za avtentično ljudsko gradnjo s cerkljanskega področja, ki je še vedno v rabi in kjer arhitekt – odkar uradno obstaja kot specializiran poklic – do današnjih časov ni posredoval. Zasnova in izvedba torej izhajata…
Nadaljuj z branjem
Slovenska obala ima v kolektivni zavesti Slovencev posebno mesto. Potem ko je bila stoletja v vplivni sferi svetovnih velesil, nam je nazadnje zgodovinska usoda dobrih 43 kilometrov obale namenila v suvereno upravljanje. S tem nam je bila dana tudi velika odgovornost nad tem, kako z njo ravnamo. Ključna osebnost hitrega povojnega razvoja te dotlej praktično…
Nadaljuj z branjem
Verjetno je Praga tisto mesto, kjer se obiskovalec iz Slovenije počuti najbolj svetovljansko. Ne le, da je starodavna češka prestolnica že sedem stoletij center umetnosti in izobraževanja, kamor so redno zahajali tudi naši rojaki. Tudi ne gre samo za to, da imamo s Čehi že od nekdaj intenzivne politične, znanstvene in umetniške stike. V Pragi…
Nadaljuj z branjem
Je lahko veduta Predjamskega gradu še bolj monumentalna? In kako, če sploh, posegati v njeno brezkompromisno fotogeničnost s kakršnokoli novo mislijo, z novo arhitekturno intervencijo? To so izzivi, s katerimi so se soočili 3b arhitekti. V kontekstu, kot je Predjamski grad, je treba novo arhitekturo očistiti skorajda vsakršne formalne ambicije. Treba jo je razgraditi do…
Nadaljuj z branjem
V dunajskem muzeju Leopold je na ogled razstava, ki v treh etažah predstavi intelektualni in umetniški razcvet mesta ob Donavi ob prelomu stoletja. Muzej v muzeju Lansko leto so v Avstriji obeleževali stoletnico smrti štirih glavnih protagonistov obdobja Dunajske moderne, ki še danes izrazito navdihuje ambient avstrijske prestolnice; to so Gustav Klimt, Egon Schiele, Otto…
Nadaljuj z branjem
Ob omembi princa Charlesa, britanskega prestolonaslednika, ki čaka na prestol že več kot pol stoletja, večina britanskih arhitektov zavije z očmi. Charles je znan po svojem intenzivnem zanimanju za arhitekturo, zaradi katerega so ga arhitekti ob praznovanju stoletja in pol arhitekturnega združenja RIBA (torej britanskega ZAPS-a) zdaj že davnega leta 1984 povabili, da pove nekaj…
Nadaljuj z branjem
Za Palladievo vilo v Istri sem izvedel že v času študija, ko smo organizirali seminarsko ekskurzijo v Istro. Tistega meglenega zimskega popoldneva smo si jo bežno ogledali. Ostal mi je impresiven spomin na slabo ohranjeno mogočno vilo. Da je avtor Palladio, so sicer samo domneve. Trdnega dokaza za to ni. Letos sem vilo ponovno obiskal.…
Nadaljuj z branjem
Propad in uničenje modernistične soseske Pruitt-Igoe je verjetno najbolj zlajnana moralka postmodernizma: točka, ko naj bi bila modernistična načela načrtovanja (tako sosesk kot socialne države) dokončno diskreditirana. Ikonične fotografije rušenja ogromnega rasno segregiranega kompleksa v St. Luisu, ki ga je zasnoval arhitekt Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku Minoru Yamasaki (še ena zgradba z ikonično…
Nadaljuj z branjem
Kambrina zgodovina se je začela okoli leta 1600, ko so na živi kraški skali v vasi Pliskovica postavili majhen kmečki hlev, in je skoraj štiri stoletja valovala v umirjenem ritmu sonca in burje, ki sta izostrila njegove kamnite poteze. Leta 2018 pa se je za Kambro začelo novo poglavje: investitorica Vilma Penko je hišico v…
Nadaljuj z branjem
Akademski kolegij, znan tudi kot Baragovo semenišče je stavba, ki si jo je Jože Plečnik zamislil v 40. letih prejšnjega stoletja, čeprav je sam na tem mestu predvidel cerkev po imenu Hram slave, ki bi zavzela vlogo slovenskega Panteona v Plečnikovi ideji Ljubljane kot novih Aten. Kot zapiše Andrej Hrausky v knjigi Plečnikova arhitektura v…
Nadaljuj z branjem
»Rokopisi ne gorijo,« reče Mojstru satanski Woland in mu vrne njegov rokopis, ki je izginil v ognju. Pisec literarne mojstrovine Mojster in Margareta je vedel, o čem govori. Mihail Bulgakov je sam zažgal prvi rokopis svoje knjige, preden se je sprijaznil z usodo pisatelja in svobodomisleca v strahotnih razmerah stalinističnega terorja ter začel ponovno pisati.…
Nadaljuj z branjem
Slovenski fotograf Matjaž Kačičnik, poročen s Koptinjo, že 13 let živi v Kairu, kjer za svetovne akademske ustanove fotografira kulturno dediščino. Največje svetovne bisere. Vmes pa raziskuje Antona Laščaka. Decembra lani je na obisku v Egiptu slovenski predsednik odprl njegovo drugo razstavo fotografij ohranjenih Laščakovih stavb, kakršne so danes, v Kairu in Aleksandriji. Matjaž Kačičnik,…
Nadaljuj z branjem
Kako bi se Le Corbusierjevemu modernizmu podala arhaična lesena polkna? Kaj pa bizarna, nekoliko po španskem kolonialnem baroku navdahnjena cementna korita za rože? Ne gre za akademska vprašanja; spoj zdaj že častitljivega modernizma iz dvajsetih in poznejših vernakularnih dodatkov lahko obiščete v Pessacu, predmestju Bordeauxa. Še preden je Le Corbusier zasnoval vilo Savoy in druge…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
