V dunajskem muzeju Leopold je na ogled razstava, ki v treh etažah predstavi intelektualni in umetniški razcvet mesta ob Donavi ob prelomu stoletja. Muzej v muzeju Lansko leto so v Avstriji obeleževali stoletnico smrti štirih glavnih protagonistov obdobja Dunajske moderne, ki še danes izrazito navdihuje ambient avstrijske prestolnice; to so Gustav Klimt, Egon Schiele, Otto…
Nadaljuj z branjem
Ob omembi princa Charlesa, britanskega prestolonaslednika, ki čaka na prestol že več kot pol stoletja, večina britanskih arhitektov zavije z očmi. Charles je znan po svojem intenzivnem zanimanju za arhitekturo, zaradi katerega so ga arhitekti ob praznovanju stoletja in pol arhitekturnega združenja RIBA (torej britanskega ZAPS-a) zdaj že davnega leta 1984 povabili, da pove nekaj…
Nadaljuj z branjem
Za Palladievo vilo v Istri sem izvedel že v času študija, ko smo organizirali seminarsko ekskurzijo v Istro. Tistega meglenega zimskega popoldneva smo si jo bežno ogledali. Ostal mi je impresiven spomin na slabo ohranjeno mogočno vilo. Da je avtor Palladio, so sicer samo domneve. Trdnega dokaza za to ni. Letos sem vilo ponovno obiskal.…
Nadaljuj z branjem
Propad in uničenje modernistične soseske Pruitt-Igoe je verjetno najbolj zlajnana moralka postmodernizma: točka, ko naj bi bila modernistična načela načrtovanja (tako sosesk kot socialne države) dokončno diskreditirana. Ikonične fotografije rušenja ogromnega rasno segregiranega kompleksa v St. Luisu, ki ga je zasnoval arhitekt Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku Minoru Yamasaki (še ena zgradba z ikonično…
Nadaljuj z branjem
Kambrina zgodovina se je začela okoli leta 1600, ko so na živi kraški skali v vasi Pliskovica postavili majhen kmečki hlev, in je skoraj štiri stoletja valovala v umirjenem ritmu sonca in burje, ki sta izostrila njegove kamnite poteze. Leta 2018 pa se je za Kambro začelo novo poglavje: investitorica Vilma Penko je hišico v…
Nadaljuj z branjem
Akademski kolegij, znan tudi kot Baragovo semenišče je stavba, ki si jo je Jože Plečnik zamislil v 40. letih prejšnjega stoletja, čeprav je sam na tem mestu predvidel cerkev po imenu Hram slave, ki bi zavzela vlogo slovenskega Panteona v Plečnikovi ideji Ljubljane kot novih Aten. Kot zapiše Andrej Hrausky v knjigi Plečnikova arhitektura v…
Nadaljuj z branjem
»Rokopisi ne gorijo,« reče Mojstru satanski Woland in mu vrne njegov rokopis, ki je izginil v ognju. Pisec literarne mojstrovine Mojster in Margareta je vedel, o čem govori. Mihail Bulgakov je sam zažgal prvi rokopis svoje knjige, preden se je sprijaznil z usodo pisatelja in svobodomisleca v strahotnih razmerah stalinističnega terorja ter začel ponovno pisati.…
Nadaljuj z branjem
Slovenski fotograf Matjaž Kačičnik, poročen s Koptinjo, že 13 let živi v Kairu, kjer za svetovne akademske ustanove fotografira kulturno dediščino. Največje svetovne bisere. Vmes pa raziskuje Antona Laščaka. Decembra lani je na obisku v Egiptu slovenski predsednik odprl njegovo drugo razstavo fotografij ohranjenih Laščakovih stavb, kakršne so danes, v Kairu in Aleksandriji. Matjaž Kačičnik,…
Nadaljuj z branjem
Kako bi se Le Corbusierjevemu modernizmu podala arhaična lesena polkna? Kaj pa bizarna, nekoliko po španskem kolonialnem baroku navdahnjena cementna korita za rože? Ne gre za akademska vprašanja; spoj zdaj že častitljivega modernizma iz dvajsetih in poznejših vernakularnih dodatkov lahko obiščete v Pessacu, predmestju Bordeauxa. Še preden je Le Corbusier zasnoval vilo Savoy in druge…
Nadaljuj z branjem
Ena izmed najbolj eksotičnih lastnosti angleških podeželskih dvorcev so duhovniške luknje. Besedna zveza ni v angleščini (Priest holes) nič kaj bolj elegantna. Verjetno se v njej odraža nemilost, v kateri so se na Otoku po reformaciji znašli katoliki. Pri nas so v istem obdobju sežigali protestantske knjige in izganjali protestante, v severni Evropi pa so…
Nadaljuj z branjem
Idrijska rudarska hiša je vrsta arhitekturne gradnje, ki je značilna za Idrijo, danes del UNESCO svetovne dediščine. Največ tovrstnih hiš je bilo zgrajenih v “stoletju rudarske hiše” med leti 1776 do 1876, ko je ta tip gradnje zaznamoval podobo mesta. Delno vkopana v pobočje, visoka bela pročelja, številna simetrično (3-3-4-1) razporejena majhna okna, strm naklon…
Nadaljuj z branjem
Sredi starega vaškega jedra Almensa stoji v domovanje preurejen hlev Piazza Pintiglia, načrtovanje katerega je vodila želja po vključevanju kar največjega števila naravnih materialov. Konstrukcijski elementi iz zbite zemlje se vlečejo skozi vsa tri nadstropja ter se mestoma pojavljajo v skoraj skulpturalni vlogi. Prostor nekdanjega hleva delijo na posamezne manjše prostore, prevzemajo pa tudi vlogo…
Nadaljuj z branjem
Med gosti letošnjega festivala Orodja za boljše bivanje ponosno pozdravljamo interdisciplinarni studio AleaOlea iz Barcelone! Cerkev Vilanova de la Barca je bila v srcu Katalonije zgrajena v 13. stoletju in je na prvi pogled romanska, vendar šilasti loki in apsida dajejo čutiti močan vpliv gotike. Med špansko državljansko vojno je bila cerkev leta 1936 močno…
Nadaljuj z branjem
Kdaj stavba postane ruševina? To sem se spraševal ob obisku gradu Podčetrtek. Grad namreč še stoji. In to zelo dobro stoji. Njegovi zidovi, ponekod debeli več metrov, se še ne bodo vdali tako hitro. Se je pa mestoma že vdala lesena medetažna konstrukcija, grajena iz impresivnih lesenih tramov. Pri tem so utrpele škodo baročne štukature.…
Nadaljuj z branjem
Brvi čez alpske reke na severnem Primorskem – čez Koritnico, Sočo, Bačo, Idrijco – povezujejo stoletne pešpoti in osamljene zaselke v ozkih dolinah s cestami, ki potekajo samo po eni strani rek. Brvi so pogosto edina povezava, ki osamljenim kmetijam na »drugi strani« omogoča krajši dostop do prometno urejenih krajev. Nepogrešljive so tudi na izletniških…
Nadaljuj z branjem
Mednarodni komite za dokumentiranje in varstvo zgradb, lokacij in sosesk modernističnega gibanja praznuje 30. obletnico. DOCOMOMO sta leta 1988 v Eindhovnu ustanovila nizozemska arhitekta Hubert-Jan Henket in Wessel de Jonge. Konec osemdesetih je bil čas, ko je postmodernizmu in njegovim raznolikim kritikam modernističnega urbanizma in arhitekture počasi uhajal veter iz jader. Kljub ponovni porasti zanimanja…
Nadaljuj z branjem
Viadukt Morandi v Genovi, ki se je pred dvema dnevoma zrušil in pod sabo pokopal več kot štirideset ljudi, je najnovejša izmed gradbenih katastrof, za katere je nekaj časa kazalo, da se lahko zgodijo samo v od oči in srca oddaljenih državah tretjega sveta. Potem pa se je lani zgodila stolpnica Grenfell, ki je pokazala,…
Nadaljuj z branjem
Kmalu po dedovi smrti me je babica desetletnega fanta vzela s seboj na obisk k Plečniku. Ker sem kot otrok zelo rad risal, sem mu pokazal svojo skicirko. Plečnik mi je dal debel črn svinčnik na mine in me v veži pred okroglim prizidkom svojega domovanja posadil pred mavčni model vzpenjajočega konja. Pozneje sem spoznal,…
Nadaljuj z branjem
KAMNITI MOSTOVI Naši najstarejši ohranjeni kamniti mostovi segajo v srednji vek. Okoli 13. stoletja sta obrtništvo in trgovina vzcvetela. Mostovi so bili del obrambnega sistema mest in gradov, na njih so pobirali mitnino in carinili trgovsko blago. Ker so bili pomembne strateške točke, je bilo mnogo velikih starih slovenskih kamnitih mostov porušenih. Ohranjeni so manjši.…
Nadaljuj z branjem
LESENI MOSTOVI VZHODNE SLOVENIJE Medtem ko je na Primorskem in Notranjskem ohranjenih veliko kamnitih mostov, pa se predvsem vzhodna Slovenija ponaša s tradicionalnimi lesenimi mostovi. Kamniti mostovi so preživeli v današnji čas zaradi trajnosti kamna. Leseni mostovi pa so se morali, da po njih lahko hodimo še danes, do nedavnega ohraniti tudi v obrtniškem znanju.…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
