Nande Korpnik: Paviljon za prezentacijo arheologije Celje

Arhitekt Nande Korpnik je na Glavnem trgu v Celju oblikoval zaščitni in razstavni objekt za odkrite arheološke ostanke rimske Celeie. Zunanjost paviljona za prezentacijo arhitekture je diskretno umirjena. Obod stavbe sledi ulični liniji in le tisti, ki jim pogled zatava skozi velike steklene površine v notranjost, ostrmijo nad vsebino tega izobraževalnega in predstavitvenega objekta. Že…

Nadaljuj z branjem

Grad za 50 evrov

Slovenija ni edina dežela, ki ima resen problem z varovanjem in obnovo gradov in dvorcev. Čeprav večina zahodnih držav za vrhunske primerke svoje arhitekturne dediščine skrbi neprimerno bolje, pa je število kakovostnih spomenikov, ki bi si zaslužili varovanje, tudi drugje pogosto preveliko za apetit države ali zasebnih lastnikov. Med takšnimi propadajočimi primerki je tudi grad…

Nadaljuj z branjem

Mali veliki stolp

Aljažev stolp vrh Triglava je slovenski ikonični arhitekturni objekt par excellence. V njem je združena vrsta nasprotij, ki bi v kakšnem drugem objektu ali izdelku morda ustvarjala skoraj komičen konflikt, v majhnem pločevinastem valju na alpskem vršacu pa so se preobrazila v edinstveno sintezo. Začnimo kar z oznako »stolp«. Obrambni stolpi, televizijski stolpi, razgledni stolpi,…

Nadaljuj z branjem

Ha ha efekt

Ko Velika Britanija počasi zapušča evropsko družino, je prav, da se ozremo na nekatere njene prispevke evropski civilizaciji, brez katerih bi vsekakor težje shajali. Med njimi so gotovo »stiff upper lip«, Marmite, pogovori o vremenu, obsedenost s klobuki in neulovljiva kombinacija čaščenje ekscentričnih osebnosti ter splošne medčloveške zadržanosti. Na področju krajinske arhitekture pa mora prvo…

Nadaljuj z branjem

Dediščina na meji: Fabianijev Trst in Mihevčev Koper

Londonska arhitekturna šola Bartlett letos poleti organizira arhitekturno delavnico SummerLab v našem domačem prostoru severnega Jadrana. Udeleženci bodo pod vodstvom dr. Boštjana Bugariča iz arhitekturnega portala Architectuul in dr. Giulie Carabelli iz Inštituta Maxa Plancka raziskovali dve ikonični arhitekturi dveh mejnih mest v Italiji in Sloveniji: Fabianijev Narodni dom v Trstu in Mihevčevo Tomosovo stolpnico…

Nadaljuj z branjem

Restaura ali javno-zasebno partnerstvo pri prenovi zgodovinskih stavb

V večini evropskih držav primanjkuje sredstev za ohranjanje kulturne dediščine. Pomanjkanje je še zlasti občutiti v srednji Evropi, kjer je nemalo stavb, pa tudi celih območij prepuščenih neusmiljenemu zobu časa. Eden od preverjenih, a pri nas še vedno nezadostno izkoriščenih mehanizmov obnove je javno-zasebno partnerstvo. Kako se ga lotiti? Z zelo uporabnimi nasveti in čisto…

Nadaljuj z branjem

Nostalgija po hruščevkah in »Vzhodno od svobode«

Ko so moskovske mestne oblasti pred kratkim predstavile načrte za rušitev 5.000 zastarelih in energetsko potratnih sovjetskih montažnih blokov, ki naj bi jih nadomestila nova, sodobnejša in bolj varčna stanovanja, se je na ulicah ruske prestolnice zbralo kar 60.000 ljudi, večinoma prebivalcev naselij, ki so predvidena za rušenje (če bi verjeli ocenam ruske policije –…

Nadaljuj z branjem

Dimnik kot element tipološke spremembe

V 7. številki revije Outsider (tema: Lepota, junij 2016) smo predstavili hišo v bližini Logatca dekleva gregorič arhitektov . Zgodbo o hiši je za revijo napisala Ajda Schmidt. Za besedilo jo je navdihnil kratki film, posnet po navdihu ambientov hiše: video. Vse fotografije in video je posnel Flavio Coddou. Naroči revijo. Hišo so arhitekti predstavili tudi v svoji…

Nadaljuj z branjem

Vražji vrtec: državno uničevanje dediščine*

Dr. Bojan Djurić, predsednik Slovenskega arheološkega društva, je pred kratkim javnosti in ministrici za notranje zadeve Vesni Gjörkös Žnidar posredoval javni poziv, ki opozarja na uničenje dragocene poznoantične arheološke dediščine na naših tleh, ki ga izvaja nihče drug kot notranje ministrstvo samo: »Dne 17. februarja so po nalogu Ministrstva za notranje zadeva RS na podlagi…

Nadaljuj z branjem

Rešiti Plečnika pred njegovimi častilci

Več kot pol stoletja je že, kar je Theodor W. Adorno opozoril, da je treba Beethovna rešiti pred njegovimi lastnimi častilci. Pri tem seveda ni imel v mislih zanikanja skladateljeve veličine, kvečjemu obratno: skrb, da je intenzivno prisvajanje in interpretiranje umetnikovega lika in dela pogosto v neposrednem nasprotju z osnovno umetniško resnico Beethovnovih mojstrovin. Kako…

Nadaljuj z branjem

V deželi kozolcev

Kozolec je verjetno ena najbolj zanimivih avtohtonih arhitekturnih lesenih konstrukcij pri nas. Skoraj neverjetno je, kako se je za tako osnovno funkcijo, kot je sušenje in spravilo sena, razvila tako sofisticirana in kompleksna arhitektura. Zanimivo je tudi, da se je kozolec razvil izključno na slovenskem teritoriju. Kozolec je tako razširjen, da se nam zdi povsem…

Nadaljuj z branjem