Leopoldov muzej: Dunaj 1900 – rojstvo moderne

V dunajskem muzeju Leopold je na ogled razstava, ki v treh etažah predstavi intelektualni in umetniški razcvet mesta ob Donavi ob prelomu stoletja. Muzej v muzeju Lansko leto so v Avstriji obeleževali stoletnico smrti štirih glavnih protagonistov obdobja Dunajske moderne, ki še danes izrazito navdihuje ambient avstrijske prestolnice;  to so Gustav Klimt, Egon Schiele, Otto…

Nadaljuj z branjem

Dediščina in “Tur na obrazu ljubega prijatelja”

Ob omembi princa Charlesa, britanskega prestolonaslednika, ki čaka na prestol že več kot pol stoletja, večina britanskih arhitektov zavije z očmi. Charles je znan po svojem intenzivnem zanimanju za arhitekturo, zaradi katerega so ga arhitekti ob praznovanju stoletja in pol arhitekturnega združenja RIBA (torej britanskega ZAPS-a) zdaj že davnega leta 1984 povabili, da pove nekaj…

Nadaljuj z branjem

Michael Rakowitz, pripovednik materialnega

Propad in uničenje modernistične soseske Pruitt-Igoe je verjetno najbolj zlajnana moralka postmodernizma: točka, ko naj bi bila modernistična načela načrtovanja (tako sosesk kot socialne države) dokončno diskreditirana. Ikonične fotografije rušenja ogromnega rasno segregiranega kompleksa v St. Luisu, ki ga je zasnoval arhitekt Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku Minoru Yamasaki (še ena zgradba z ikonično…

Nadaljuj z branjem

Matjaž Kačičnik: LAŠČAKOVA ARHITEKTURA V EGIPTU JE PREPROSTO IKONIČNA

Slovenski fotograf Matjaž Kačičnik, poročen s Koptinjo, že 13 let živi v Kairu, kjer za svetovne akademske ustanove fotografira kulturno dediščino. Največje svetovne bisere. Vmes pa raziskuje Antona Laščaka. Decembra lani je na obisku v Egiptu slovenski predsednik odprl njegovo drugo razstavo fotografij ohranjenih Laščakovih stavb, kakršne so danes, v Kairu in Aleksandriji. Matjaž Kačičnik,…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Ljudski Le Corbusier

Kako bi se Le Corbusierjevemu modernizmu podala arhaična lesena polkna? Kaj pa bizarna, nekoliko po španskem kolonialnem baroku navdahnjena cementna korita za rože? Ne gre za akademska vprašanja; spoj zdaj že častitljivega modernizma iz dvajsetih in poznejših vernakularnih dodatkov lahko obiščete v Pessacu, predmestju Bordeauxa. Še preden je Le Corbusier zasnoval vilo Savoy in druge…

Nadaljuj z branjem

Prostorož: Idrijske rudarske hiše za 21. stoletje

Idrijska rudarska hiša je vrsta arhitekturne gradnje, ki je značilna za Idrijo, danes del UNESCO svetovne dediščine. Največ tovrstnih hiš je bilo zgrajenih v “stoletju rudarske hiše” med leti 1776 do 1876, ko je ta tip gradnje zaznamoval podobo mesta. Delno vkopana v pobočje, visoka bela pročelja, številna simetrično (3-3-4-1) razporejena majhna okna, strm naklon…

Nadaljuj z branjem

Plazza Pintiglia: preureditev hleva v stanovanjsko stavbo

Sredi starega vaškega jedra Almensa stoji v domovanje preurejen hlev Piazza Pintiglia, načrtovanje katerega je vodila želja po vključevanju kar največjega števila naravnih materialov. Konstrukcijski elementi iz zbite zemlje se vlečejo skozi vsa tri nadstropja ter se mestoma pojavljajo v skoraj skulpturalni vlogi. Prostor nekdanjega hleva delijo na posamezne manjše prostore, prevzemajo pa tudi vlogo…

Nadaljuj z branjem

AleaOlea: Prenova cerkve Vilanova de la Barca

Med gosti letošnjega festivala Orodja za boljše bivanje ponosno pozdravljamo interdisciplinarni studio AleaOlea iz Barcelone! Cerkev Vilanova de la Barca je bila v srcu Katalonije zgrajena v 13. stoletju in je na prvi pogled romanska, vendar šilasti loki in apsida dajejo čutiti močan vpliv gotike. Med špansko državljansko vojno je bila cerkev leta 1936 močno…

Nadaljuj z branjem

Konferenca DOCOMOMO 2018 v Ljubljani

Mednarodni komite za dokumentiranje in varstvo zgradb, lokacij in sosesk modernističnega gibanja praznuje 30. obletnico. DOCOMOMO sta leta 1988 v Eindhovnu ustanovila nizozemska arhitekta Hubert-Jan Henket in Wessel de Jonge. Konec osemdesetih je bil čas, ko je postmodernizmu in njegovim raznolikim kritikam modernističnega urbanizma in arhitekture počasi uhajal veter iz jader. Kljub ponovni porasti zanimanja…

Nadaljuj z branjem

Stari slovenski mostovi – 4.del

KAMNITI MOSTOVI Naši najstarejši ohranjeni kamniti mostovi segajo v srednji vek. Okoli 13. stoletja sta obrtništvo in trgovina vzcvetela. Mostovi so bili del obrambnega sistema mest in gradov, na njih so pobirali mitnino in carinili trgovsko blago. Ker so bili pomembne strateške točke, je bilo mnogo velikih starih slovenskih kamnitih mostov porušenih. Ohranjeni so manjši.…

Nadaljuj z branjem