KRALJICA VERSAILLESA

Na spletni strani ArchDaily so pred kratkim objavili članek, ki oznanuje konec dobe »McDvorcev« (McMansion) – stanovanjskih rezidenc, ki željo po navideznem stanovanjskem luksuzu uresničujejo s ceneno in množično pozidavo ameriških in evropskih predmestij. Ti »dvorci« bolj kot z razmerji, velikostjo in umestitvijo izražajo svoje (pre)visoke pretenzije s številkami: s številom sob, kopalnic, kuhinj, garaž…

Nadaljuj z branjem

Hiša Mezzanine

Hiša Mezzanine je enodružinska hiša v gosto naseljenem predelu Ljubljane. Nastala je v sodelovanju med birojema Elastik in Hikikomori. Medetažna zasnova hiše ustvarja udoben ambient in dober izkoristek površin. Umestitev na parcelo pa ponuja zanimiv premislek o običajnih predpisih prostorskih planov in smiselni izrabi zelenih površin zemljišča. Na pogovor smo povabili Miko Cimolini, soavtorico arhitekture.…

Nadaljuj z branjem

Stara luna, Hundertwasser in Loos

  Ko arhitekt gradi zase, gradi eksperiment. Preizkuša različne možnosti, ki jih ne bi uspel uresničiti pri naročnikih. Zato je lastni projekt običajno nekaj posebnega. Tudi hiša, ki jo predstavljamo, je eksperiment. V prvi osebi eksperimentatorja tokrat nastapa inženir gradbeništva, lastnik podjetja za gradnjo lesenih hiš Ekoart, Miha Bogataj. Zgodba se je začela neke neprespane…

Nadaljuj z branjem

HIŠA V STARI FUŽINI

Osnovno vodilo zasnove hiše je bila povezava bohinjske pragmatičnosti in ravno pravšnje mere drznosti v avtorskih rešitvah. Saj dom za gospo, domačinko, mora biti eleganten! Na prvi pogled tradicionalna streha deluje tanka kot papir. Macesnovi okenski okvirji obrobljajo velike steklene površine in lovijo značilne bohinjske poglede na ledeniško dolino in staro vas. Kamin je del…

Nadaljuj z branjem

POD ARHITEKTOVO KOŽO: OBNOVA PLEČNIKOVE HIŠE

Vsakodnevni stik z arhitekturo praviloma doživljamo le prek vrhnjih slojev: pogled se nam ustavi na finalnem ometu, na zaščitnih premazih okenskih okvirjev, na strešnikih. Zato je vsako razgaljanje stavbe in odpiranje vrhnjega sloja, ki doleti stavbe ob prenovah, dozidavah in rušitvah, podobno detektivski nalogi. Pod enotno zaščitno plastjo se skrivajo plasti nekih drugih programov, časov…

Nadaljuj z branjem

NEZDRUŽLJIVOST

Dekleva Gregorič arhitekti: sodobna kraška hiša Mobilnost spreminja način življenja. Danes se veliko govori o negativnih okoljskih vplivih razpršenih mest. Suburbanizacija osiromaši naravno krajino in pomeni velik okoljski problem s prometnega vidika. Načrtovanje prostora je podrejeno merilu avtomobilov, in ne človeškemu merilu. Tako okolje je manj kakovostna za bivanje. Tržaško zaledje je v tem pogledu…

Nadaljuj z branjem

HIŠA B

Zasnova hiše izhaja iz specifične pozicije parcele in topografije terena. Pozicija objekta se prilagaja terenu in njegova orientacija razgledom. Dostop na parcelo je iz zgornje strani, kar je narekovalo programsko razporeditev notranjih prostorov. Želja naročnika je bila, da je cestna fasada čim bolj nevtralna, neiztopajoča. Ker je hiša pol vkopana v nagnjen teren, deluje s…

Nadaljuj z branjem

UČNA URA O POKROVITELJSTVU V ARHITEKTURI

Soseska socialnih stanovanj Centre Village v kanadskem celinskem mestu Winnipeg je bila zgrajena leta 2010. Projektanti, mlada in prodorna ekipa “5468796 Architecture”, so za varnostno problematično in rasno segregirano sosesko, kjer močno prevladujejo imigranti iz Afrike in Bližnjega vzhoda, zasnovali sosesko 25 bivalnih enot. Te po velikosti segajo od enosobnih do štirisobnih stanovanj, prav vsa…

Nadaljuj z branjem

Pisma bralcev: O pravilih igre in pravih arhitektih

V aktualni številki revije Outsider smo objavili poglavje z naslovom »Pravila igre«. Vsebino poglavja smo zasnovali v želji po razumevanju razkoraka med arhitekturno stroko in prakso. Zakaj je Slovenija kljub 200 novim arhitektom letno (približno toliko jih vsako leto z diplomo oz. magisterijem zaključi študij) stihijsko posejana s predimenzioniranimi, barvno neustreznimi stanovanjskimi objekti? V poglavju…

Nadaljuj z branjem

HIŠA, KI NI HOTELA UMRETI – POHLEP PO AVTENTIČNOSTI, 1. DEL

Že pri vstopu v hišo velja posebni režim; prostovoljci najprej razvrstijo čakajoče v manjše skupine in jih uvedejo v skrbno režirano izkušnjo onkraj starih lesenih vrat, nad katerimi brli plinska svetilka, ki se povsem zaveda svojega ostrega kontrasta z bližnjimi steklenimi stolpnicami londonskega Cityja. Po tem, ko uslužbenci diskretno poberejo obvezni prispevek desetih funtov, vas…

Nadaljuj z branjem

UDOMAČEVANJE ANGLEŠKEGA MODERNIZMA

Britanci o »Kontinentu« vedno govorijo kot o nečem zunanjem in vsaj malce tujem; Evropa se za Otočane začne onkraj Rokavskega preliva, ki je vsaj s kulturnega in družbenega gledišča pogosto obsežnejši od Severnega Atlantika, ki Britanijo deli od Združenih držav. Anglosaksonska kultura bivanja se zato nekomu, ki je vajen srednjeevropske »solidnosti«, pogosto prikazuje kot prepišna…

Nadaljuj z branjem

VAN DER ROHE VS. FARNSWORTH

Konflikti med arhitektom in naročnikom so verjetno že od nekdaj stalnica arhitekturne stvarnosti in nič ne kaže, da se jih bomo v prihodnosti znebili. Razrešitev konfliktov je sicer najpogosteje podobna kompromisu, vendar pa iz zgodovine poznamo tudi tako ekstremne primere, kot je oslepitev arhitekta (čeprav gre očitno v primeru oslepitve Postnika Jakovljeva, arhitekta Ivana Groznega,…

Nadaljuj z branjem

PREDRZNOST NA DUNAJU

V prvi številki revije Outsider smo pisali o novi vzorčni hiši, ki jo je podjetje Lumar postavilo na Dunaju. Objavljamo nove fotografije hiše, ki jih je posnel fotograf Matevž Paternoster. Lumar je za preboj na področje novega, avstrijskega trga angažiral arhitekturni biro Sono arhitekti iz Ajdovščine. Sodelovanje z mladimi arhitekti niti ni naključno, saj gre…

Nadaljuj z branjem

MATEJ GAŠPERIČ: Ko sem se vrnil, sem vedel, da sem s starim življenjem opravil – 3.del

V tretjem delu intervjuja z arhitektom Matejem Gašperičem govorimo o življenski prelomnici: o poletni arhitekturni šoli pri Glennu Murcuttu. Po vrnitvi iz Avstralije se je za Mateja začelo novo življenje.  (O uporabniški izkušnji v arhitekturi si lahko preberete v prvem delu intervjuja in o odgovornosti arhitektov do okolja v drugem delu.) … Zaštudijski arhitekturni program Glena Murcutta, ki si se…

Nadaljuj z branjem

MATEJ GAŠPERIČ: Kavelj 22 ali o boju z birokratskimi mlini na veter – 2.del

V drugem delu intervjuja z arhitektom Matejem Gašperičem smo govorili o temeljih dobrega sodelovanja z naročniki, težavnimi birokratskimi postopki in odgovornosti do prostora , ki jo nosimo arhitekti. Več o njegovih začetkih si lahko preberete v prvem delu intervjuja. (Pogovor je objavljen v treh delih – 2. del, 3. del)

Nadaljuj z branjem

MATEJ GAŠPERIČ: Oblikovanje uporabniške izkušnje v arhitekturi – 1.del

Matej Gašperič arhitekturo doživlja kot svoje poslanstvo. Snuje družinske hiše, ki jim ne vgradi zgolj oblikovne zasnove, ampak uporabniško izkušnjo. K arhitekturi se je vrnil po uspešni karieri v računalništvu. Eden prvih študentov na ljubljanski Fakulteti za arhitekuro, ki je začel z računalniško animacijo in modeliranjem, danes ustvarja analogno, veliko skicira in za vsako hišo izdela maketo. K arhitekturi se je vrnil…

Nadaljuj z branjem