Postelja UniSeks S

Pred časom smo poročali o tem »kako je neki arhitekt miško in Autocad zalučal skozi okno in postal varilec«. Ta arhitekt je Tomaž Čeligoj. Odprl je svojo varilsko delavnico in jo poimenoval TOJO.I.TO.  V teh skoraj štirih letih, od kar se je osvobodil miške in Autocada, smo videli že kar nekaj njegovih varilskih izdelkov. Znano…

Nadaljuj z branjem

Lepo zaokrožena gentrifikacija

Mestna občina Ljubljana bo v prihodnjih letih uredila najjužnejši del Bežigrada, v katerem nekaj najdragocenejših slovenskih arhitektur sobiva z najzanikrnejšimi urbanimi zaplatami prestolnice. Navje, modernistični paviljoni Gospodarskega razstavišča in Baragovo semenišče so pomniki kultivirane in spoštovanja vredne preteklosti. Improvizirana parkirišča in skladišča pa prostorska manifestacija tranzicijskega pomanjkanja modrosti in discipline. Skrajni čas torej, da poskusimo…

Nadaljuj z branjem

Portret mesta: Tbilisi

Staro mestno jedro Tbilisi je glavno in največje mesto Gruzije. Velik del starega mestnega jedra je bil zgrajen po letu 1795, ko je mesto doživelo skoraj popolno uničenje v bitki med ruskimi in iranskimi silami. Novogradnje so sledile srednjeveški zasnovi mesta, ki ga še danes zaznamuje gosta zazidava in organski preplet ulic. Ozke ulice se…

Nadaljuj z branjem

Vladimir Šubic in arhitektura prepiha

Slovenska trideseta leta dvajsetega stoletja so imela mnogo obrazov. Navadno se med sabo izključujejo. Leta gospodarske krize in hude bede; obdobje politične diktature; prvi obrisi ideoloških konfliktov, ki se bodo kmalu razmahnili v svetovni vojni. Eden izmed njih pa je tudi izbruh nove urbane samozavesti, ki se ne naslanja več na preteklost. Namesto tega zre…

Nadaljuj z branjem

Matevž Granda: Koliko ste pripravljeni plačati za nagrado?

Nagrada je, če se naslonim na razlago iz SSKJ, dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje. Tudi v arhitekturi in oblikovanju se podeljujejo nagrade. Najznamenitejša nagrada za arhitekte je nedvomno Pritzkerjeva nagrada. Za arhitekturo pomeni to, kar je za znanost, medicino ali literaturo Nobelova nagrada. Veliko čast. Hkrati pa je prejemnik tudi…

Nadaljuj z branjem

Neizprosna darežljivost s prostorom

Pravzaprav živimo v globalno arhitekturno siromašni dobi, v kateri so stara pravila igre upehana, odvečna, netrajnostna in naravnost rečeno škodljiva. Kljub temu so vedno znova ponovljena, njihov tempo pa je še stopnjevan: količina ulitega betona v hitro rastočih mestih je obratno sorazmerna z miselnim naporom, ki je potreben, da bi na novo zastavili naloge arhitekture…

Nadaljuj z branjem

od-do arhitektura: Stanovanje LC

Spoznajte nov biro na slovenski arhitekturni sceni: to je od-do arhitektura. Mlada arhitekta, ki stojita za novo znamko, pri Outsiderju debitirata z notranjo opremo Stanovanja LC. Bi tudi vi imeli stanovanje, ki se z opremo prilagaja vašemu počutju? Za to ne potrebujete divjih tehnoloških rešitev, le dva arhitekta, ki si upata poseči po najpreprostejših rešitvah…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Neplačana pripravništva v tujini

Dalj časa, kot človek živi v tujini, obenem pa spremlja javne razprave v domovini, bolj opaža, da se slovenski pregovorni manjvrednostni kompleks presenetljivo pogosto izmenjuje s samozaverovano samozadostnostjo. Majhno kraljestvo, definirano s pripravnim limesom Alp, Kolpe in bodeče žice, se s tujino ukvarja le, kadar mu predstavlja bodisi »nedosegljivi« ideal (Skandinavija ali Švica) bodisi negativni…

Nadaljuj z branjem

Boštjan Debelak: Arhitekt votlin, velikih 100 m2

Arhitekt votlin, velikih 100 m2 Pogovarjala se je: Janja Brodar Boštjan Debelak je arhitekt, ki že dobrih petindvajset hodi popolnoma samosvojo pot. Ob prelomu tisočletja je bil nominiran za Plečnikovo priznanje, istega leta je za hišo Peglezen na hribu prejel častno priznanje za najboljši stanovanjski objekt. Dela hiš(k)e, ki so za marsikaterega stanovskega kolega –…

Nadaljuj z branjem

Delikaten porcelan in krvava trgovina

Pred nekaj leti odprt prizidek morda najpopularnejše galerije moderne in sodobne umetnosti Tate Modern v Londonu, ki so ga zgradili po načrtih arhitektov Herzog & de Meuron, se po mojem mnenju ne bo zapisal med njuna najboljša dela. Preveč je estetskih kompromisov, dobre ideje so speljane samo na pol, povsem zamujena pa je priložnost, da…

Nadaljuj z branjem