Te dni smo se v Sloveniji gradnji zidov in žici na meji enoglasno uprli. Je šlo za pozno streznitev glede gradnje obrambnega sistema na južni meji? Zdaj smo resda proti žici, ampak ne proti svoji, temveč proti – italijanski. Zahodni sosedje s svojo skrajno nestrpno vlado razmišljajo o lastni žici na meji. Sicer šele štiri…
Nadaljuj z branjem
Pretekli petek je v novem Centralnem parku v Kopru potekal že tretji zaporedni Arhitekturni dialog. Na prvih dveh dogodkih iz cikla, na katerem predstavljamo zanimive arhitekture ter se o njih pogovarjamo z arhitekti, investitorji, sodelavci in uporabniki, smo se srečali v Ljubljani. Poletje pa nas je iz prestolnice izvabilo na Obalo, zato smo za temo…
Nadaljuj z branjem
Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je objavil poziv za oddajo projektov za predstavitev v Slovenskem paviljonu na 17. mednarodni razstavi arhitekture – La Biennale di Venezia 2020, ki bo trajal od 23. maja do 29. novembra 2020. Namen poziva je izbor projekta in projektne skupine, ki bo zasnovala, oblikovala in izvedla Slovenski paviljon…
Nadaljuj z branjem
V petek, 28. junija, bomo skupaj v objemu dobre arhitekture praznovali prihod poletja! Vabimo vas na 3. arhitekturni dialog v Koper, na sprehod po na novo urejenem Centralnem parku, ki ga bo vodil arhitekt Milan Tomac, soustanovitelj biroja Enota, kjer so zasnovali projekt in bedeli nad izvedbo. Sprehodu bo sledil pogovor o načrtovanju in izvedbi…
Nadaljuj z branjem
Delati od doma ali živeti v studiu? Stanovanje M8, ki so ga Marasovic arhitekti zasnovali v Kopru, je vzorčni primer njihovega načina razmišljanja, ki ga radi pokažejo strankam. Popolnoma funkcionalno stanovanje za par je namreč kar sestavni del njihovega studia. Marasovic arhitekti sta Gaja Brulc in Igor Marasovic, njuno stanovanje/showroom/studio pa se nahaja v stavbi…
Nadaljuj z branjem
Včasih so stvari tako preproste, da ne potrebujejo dodatne razlage. Včasih arhitektura govori sama zase: tako kot hiša Lahovna, ki jo je v skladu z željami naročnikov zasnoval arhitekt Ira Zorko. Lastniki so na hišo izjemno ponosni in v njej radi živijo, zgodbo hiše pa tudi najbolje poznajo. O njej so ljubeznivo zapisali: »Želja in…
Nadaljuj z branjem
Končno smo spregovorili o problemih slovenske arhitekturne stroke. Ne le to, uspeli smo natančno definirati njihove parametre in začrtati protiukrepe. Ne smemo pa pozabiti, kje se je ta pogovor začel – s tistim anonimnim pismom izkoriščanih in jeznih študentov arhitekture. Za poslednji komentar se je morda vredno vrniti tja, kjer se je vse začelo. Ugotovili…
Nadaljuj z branjem
Popoln tujec pride v mesto, pravzaprav v vas. Drugačen po videzu in vsebini, ki jo nosi. Kaj narediti z njim? Kako se nanj odzvati? – Dilema, ki je v zgodovini vsake družbe pogosta tema prevpraševanja. Podobno je s stavbami. Kako se soočiti s popolnim, a vendarle kakovostnim tujkom v okolici? Ga sprejeti z navdušenjem ali…
Nadaljuj z branjem
Letos mineva sto let od ustanovitve osrednje oblikovalske in arhitekturne ikone dvajsetega stoletja – šole Bauhaus. 12. aprila 1919 jo je v Weimarju med še svežimi ruševinami nemškega poraza v prvi svetovni vojni ustanovil Walter Gropius. Razpuščena je bila kmalu po prihodu nacistov na oblast leta 1933. Bauhaus in Weimarska republika si delita letnici rojstva…
Nadaljuj z branjem
V Izoli nameravajo zgraditi novo stavbo inštituta InnoRenew, ki se osredotoča na raziskovanje uporabe lesa v grajenem okolju z namenom izboljšave inovacijskega potenciala slovenskega gospodarstva. Sliši se zanimivo in smiselno, sploh glede na dejstvo, da je Slovenija bogata z lesom in da je ta vir (pre)slabo izkoriščen. Inštitut je nastal leta 2017 na podlagi evropskega…
Nadaljuj z branjem
Pretekli četrtek in petek, v zadnjih dneh maja, je v mariborskem Centru za kreativnost potekal dvodnevni dogodek z zgovornim naslovom Art for Sale, ki ga je v sodelovanju s CzK pripravila Umetnostna galerija Maribor. Kot so zapisali organizatorji, je dogodek »prvič v Sloveniji na enem mestu zbral pomembne regionalne akterje s področja zbiranja, prodaje in…
Nadaljuj z branjem
V Ljubljani je le malo urbanih potez, ki so tako zelo pozabljene in obenem v tako intenzivni vsakodnevni uporabi, kot je trasa nekdanje Pionirske proge. Nasip ozkotirne železnice, ki je že zdavnaj ni več, pod podplati nedeljskih sprehajalcev, športnimi obuvali rekreativnih tekačev in gumijastimi zračnicami koles preživlja dolgo in nesorazmerno cvetoče posmrtno življenje. Tu je…
Nadaljuj z branjem
V sklopu širitve novega pokopališča Rogoznica na Ptuju so arhitekti iz pisarne Ravnikar Potokar zasnovali žarni zid in okoliško ureditev. Pokopališka arhitektura je nadvse zahtevna podzvrst stroke, hkrati pa tudi ena najbolj poetičnih. Tako kot vsa arhitektura mora iskati občutljivo ravnovesje med funkcionalnostjo in simbolno vrednostjo, in to ravnovesje je prav pri pokopališčih eno najbolj…
Nadaljuj z branjem
Pred časom smo poročali o tem »kako je neki arhitekt miško in Autocad zalučal skozi okno in postal varilec«. Ta arhitekt je Tomaž Čeligoj. Odprl je svojo varilsko delavnico in jo poimenoval TOJO.I.TO. V teh skoraj štirih letih, od kar se je osvobodil miške in Autocada, smo videli že kar nekaj njegovih varilskih izdelkov. Znano…
Nadaljuj z branjem
Mestna občina Ljubljana bo v prihodnjih letih uredila najjužnejši del Bežigrada, v katerem nekaj najdragocenejših slovenskih arhitektur sobiva z najzanikrnejšimi urbanimi zaplatami prestolnice. Navje, modernistični paviljoni Gospodarskega razstavišča in Baragovo semenišče so pomniki kultivirane in spoštovanja vredne preteklosti. Improvizirana parkirišča in skladišča pa prostorska manifestacija tranzicijskega pomanjkanja modrosti in discipline. Skrajni čas torej, da poskusimo…
Nadaljuj z branjem
Prenova stanovanja s pisano in burno preteklostjo, ki je s pomočjo RIBA arhitektov zaživelo svoj poln potencial. Prenove so neskončno zanimive tudi zato, ker se šele v procesu luščenja plasti, ki jih je v nek prostor nanesel čas, ta popolnoma razgali in razkrije. Zato so začetne faze vedno polne presenečenj in nepričakovanih odkritij, pripravljeni načrti…
Nadaljuj z branjem
Staro mestno jedro Tbilisi je glavno in največje mesto Gruzije. Velik del starega mestnega jedra je bil zgrajen po letu 1795, ko je mesto doživelo skoraj popolno uničenje v bitki med ruskimi in iranskimi silami. Novogradnje so sledile srednjeveški zasnovi mesta, ki ga še danes zaznamuje gosta zazidava in organski preplet ulic. Ozke ulice se…
Nadaljuj z branjem
Slovenska trideseta leta dvajsetega stoletja so imela mnogo obrazov. Navadno se med sabo izključujejo. Leta gospodarske krize in hude bede; obdobje politične diktature; prvi obrisi ideoloških konfliktov, ki se bodo kmalu razmahnili v svetovni vojni. Eden izmed njih pa je tudi izbruh nove urbane samozavesti, ki se ne naslanja več na preteklost. Namesto tega zre…
Nadaljuj z branjem
Kambrina zgodovina se je začela okoli leta 1600, ko so na živi kraški skali v vasi Pliskovica postavili majhen kmečki hlev, in je skoraj štiri stoletja valovala v umirjenem ritmu sonca in burje, ki sta izostrila njegove kamnite poteze. Leta 2018 pa se je za Kambro začelo novo poglavje: investitorica Vilma Penko je hišico v…
Nadaljuj z branjem
Nagrada je, če se naslonim na razlago iz SSKJ, dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje. Tudi v arhitekturi in oblikovanju se podeljujejo nagrade. Najznamenitejša nagrada za arhitekte je nedvomno Pritzkerjeva nagrada. Za arhitekturo pomeni to, kar je za znanost, medicino ali literaturo Nobelova nagrada. Veliko čast. Hkrati pa je prejemnik tudi…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
