Z veseljem najavljamo drugo letošnje srečanje v seriji Arhitekturni dialog, namenjeni pogovorom v prepletu arhitekture, umetnosti in tehnike. V četrtek, 25. aprila, ob 19h vas lepo vabimo v Švicarijo v ljubljanskem parku Tivoli. Z arhitektkama Marušo Zorec in Martino Tepina se bomo pogovarjali o arhitekturni zasnovi, zgodbi in izvedbi prenove kultne stavbe. Pogovoru se bo pridružila umetnica Neža…
Nadaljuj z branjem
Slovenski fotograf Matjaž Kačičnik, poročen s Koptinjo, že 13 let živi v Kairu, kjer za svetovne akademske ustanove fotografira kulturno dediščino. Največje svetovne bisere. Vmes pa raziskuje Antona Laščaka. Decembra lani je na obisku v Egiptu slovenski predsednik odprl njegovo drugo razstavo fotografij ohranjenih Laščakovih stavb, kakršne so danes, v Kairu in Aleksandriji. Matjaž Kačičnik,…
Nadaljuj z branjem
Rogaška Slatina je potrebovala poslovni inkubator, ta pa je svoje prostore dobil v novem objektu, ki sta ga zasnovala arhitekta Andrej Strehovec in Robert Potokar. Poslovni center stoji na enem od mestnih vozlišč, ob križišču, ki vodi do mestnega središča. Izjemna lokacija je ponujala priložnost za gradnjo reprezentativnega objekta, ki bi v grajenem prostoru…
Nadaljuj z branjem
Zakaj so vsi slovenski impresionisti slikali Škofjo Loko, hrib Kamnitnik v njeni bližini in pastoralno gričevje v njeni okolici? Ta del Gorenjske je pozneje zaslovel kot »slovenski Barbizon« – poimenovanje je bilo nekoliko poetično povzeto po francoski vasici, kjer so se sredi 19. stoletja zbirali realisti in zgodnji impresionisti. Polja in hribi v okolici starodavnega…
Nadaljuj z branjem
Pomen, ki ga ima naravna svetloba pri ustvarjanju arhitekture, so arhitekti poskušali ubesediti na različne načine. Za Le Corbusiera je arhitektura veličastna igra oblik, združenih s pomočjo svetlobe. F. L. Wright je menil, da je prav zaradi določene svetlobe stavba lepa. Za Renza Piana pa je svetloba najpomembnejši arhitekturni element, čeprav se hkrati zaveda, da…
Nadaljuj z branjem
Hiša za štiričlansko družino z dvema štirinožnima prijateljema v Radomljah se je s pomočjo arhitektov iz studia.a+v razširila in odprla proti okoliški naravi. Dva otroka, dva odrasla in dva psa – ni čudnega, da je hiša v Radomljah že nekaj časa pokala po šivih. Kljub travniku v neposredni bližini je bila obstoječa stavba relativno introvertirana…
Nadaljuj z branjem
Pastirjeva vila pri Kopru, najbolj vpadljivi paladianizem v Sloveniji Kdo je bil arhitekt vaše vile? Jaz. Koliko sob je v vili? Iskreno povedano, ne vem. Velikost? 400 m2 na etažo. Poznate Andreo Palladia? Poznam. Vaša vila na svojstven način spominja na paladianski slog. Ta hiša je zgrajena predvsem po mojih idejah. To je moj slog,…
Nadaljuj z branjem
Vedno bolj sem prepričan, da je zanimivost potopisa neposredno odvisna od geografskega obsega, ki se ga loteva. Pa ne v smislu, da bi bili potopisi, ki bi opisovali cele države, kontinente ali celo cel svet, bolj zanimivi. Nasprotno: majhne destinacije nudijo več bralskega in miselnega užitka kot pa epske odprave. Dovolite mi, da tezo podkrepim…
Nadaljuj z branjem
Kako bi se Le Corbusierjevemu modernizmu podala arhaična lesena polkna? Kaj pa bizarna, nekoliko po španskem kolonialnem baroku navdahnjena cementna korita za rože? Ne gre za akademska vprašanja; spoj zdaj že častitljivega modernizma iz dvajsetih in poznejših vernakularnih dodatkov lahko obiščete v Pessacu, predmestju Bordeauxa. Še preden je Le Corbusier zasnoval vilo Savoy in druge…
Nadaljuj z branjem
Savne Zlati klub v parku Tivoli so zaživele v novi podobi, ki so jo zasnovale oblikovalke iz Studia Nplan. Prenova obstoječih prostorov savn je zajemala območje sprejemnice, recepcijskega pulta, garderob, kavarne in počivališč. Oblikovalke so kot ključen element prostora prepoznale vstopni del, saj na tej točki obiskovalec prestopi mejo med zunanjim in notranjim prostorom, ki…
Nadaljuj z branjem
Od večera »Kje so zidovi NUK2«, ki smo ga pri Outsiderju organizirali skupaj s Festivalom Fabula in NUK, je minilo deset dni. Dovolj nedavno torej, da je vtis še svež, obenem pa tudi že dovolj daleč, da lahko do dogodka zavzamemo nekoliko distance. Prva, ne nujno samoumevna ugotovitev je, da je bila Plečnikova Velika čitalnica…
Nadaljuj z branjem
V lanskem letu je svoja vrata odprla nova osrednja knjižnica v Helsinkih, ki so jo zasnovali arhitekti iz tamkajšnje pisarne ALA Arhitekti. Koncept zgradbe se napaja iz napetosti med kontrastnimi vlogami sodobne knjižnice. Ta je na eni strani prostor miru, dela in zbranosti, svetišče znanja, ki se vedno prenaša skozi intimno individualno vez med uporabnikom…
Nadaljuj z branjem
V Studiu.a+v so opremili novo hišo mizarju, s katerim tudi sicer sodelujejo pri projektih. Gre za nekoliko drugačno sodelovanje med arhitekti in izvajalci – slednji so bili tokrat namreč tudi v vlogi naročnikov. Mizar je na enem prejšnjih projektov, na katerem je sodeloval z arhitekti, vzljubil hotaveljski marmor, zato je bila ena prvih želja ob…
Nadaljuj z branjem
V Londonu sta te dni na ogled dve razstavi, ki vsaka na svoj način obravnavata futurizem in v prihodnost usmerjeno arhitekturo in oblikovanje. Nad razstavama Domače prihodnosti (Home Futures) v Muzeju oblikovanja (Design Museum) in Je to jutri? (Is This Tomorrow?) v Whitechapel Gallery lebdi duh retrofuturizma. To ni nič čudnega: danes je cel koncept…
Nadaljuj z branjem
Outsider je 7. marca 2019 v veliki čitalnici Plečnikove knjižnice skupaj z NUK, v okviru festivala Fabula, organiziral pomemben dogodek z naslovom Kje so zidovi NUK 2? Prireditev je bila nadaljevanje pobude o izgradnji nacionalnih objektov, ki že desetletja čakajo na uresničitev in smo jo objavili v aktualni številki revije Outsider. Velika čitalnica NUK je…
Nadaljuj z branjem
Ocenjena vrednost NUK II je okoli 50 milijonov €. Pripravili smo primerjavo, za lažjo predstavo, koliko je to: Pripravila: Srđan Nađ, Urška Podlogar Kos Celoletna naročnina
Nadaljuj z branjem
Intervju z enim od avtorjev zmagovalnega projekta za NUK II, Vaso J. Perovićem Pogovarjala se je: Ajda Bračič Mineva sedmo leto, odkar je na novem natečaju za stavbo NUK II zmagal projekt biroja Bevk Perović arhitekti, na prazni zaplati prostora med Zoisovo in Slovensko cesto pa še vedno vztraja parkirišče. Kje se je zalomilo? Projekt,…
Nadaljuj z branjem
Stanovanje v Novem Mestu, ki se spogleduje s tradicijo, a to počne na neprisiljeno sodoben način, sta oblikovali Sanja Zvonkovič in Erika Šinkovec iz arhitekturne pisarne Arhein. Stanovanje je sicer namenjeno oddajanju, kar je do neke mere tudi zaznamovalo njegovo zasnovo. V osrčju Novega Mesta, v spomeniško zaščiteni stavbi, sta se tako avtorici notranje opreme…
Nadaljuj z branjem
Koper ima nov park! Območje med Semedelsko promenado in Piransko cesto so uredili v arhitekturnem biroju Enota. Pred ureditvijo je ozemlje današnjega parka predstavljalo le enega v vrsti zasutih delov med nekdanjim otokom in celino, ki so se postopoma oblikovali okrog koprskega mestnega jedra, in ki so mestu odpirali možnosti za širitev, a brez prave…
Nadaljuj z branjem
Ena izmed najbolj eksotičnih lastnosti angleških podeželskih dvorcev so duhovniške luknje. Besedna zveza ni v angleščini (Priest holes) nič kaj bolj elegantna. Verjetno se v njej odraža nemilost, v kateri so se na Otoku po reformaciji znašli katoliki. Pri nas so v istem obdobju sežigali protestantske knjige in izganjali protestante, v severni Evropi pa so…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
