PREDRZNOST NA DUNAJU

V prvi številki revije Outsider smo pisali o novi vzorčni hiši, ki jo je podjetje Lumar postavilo na Dunaju. Objavljamo nove fotografije hiše, ki jih je posnel fotograf Matevž Paternoster. Lumar je za preboj na področje novega, avstrijskega trga angažiral arhitekturni biro Sono arhitekti iz Ajdovščine. Sodelovanje z mladimi arhitekti niti ni naključno, saj gre…

Nadaljuj z branjem

PLASTIC MONSTER by FALL-IN-GREEN

Skupina Fall-in-green so v Dalmaciji, na obalah Dugega otoka, ki na zahodni strani meji na odprto morje, postavili zanimivo inštalacijo. Fall-in-green verjamejo, da z manjšimi intervencijami lahko širijo obzorja in opozarjajo na okoljske probleme in pomembnost skladnega načina življenja z naravo. Na divje obale otoka redno naplavlja smeti. V akciji Plastic Monster sta avtorja skulpture, Lorenka Stropnik in T.…

Nadaljuj z branjem

Življenje pod nenehno ploho podob

Današnja potrošniška kultura temelji na tleh inovacij in ustvarjanja trendov ter ima globoko povezavo vse od mode do arhitekture. Z drugimi besedami, kot je zapisal Italo Calvino, znani italijanski pisec in novinar: “Živimo pod nenehno ploho podob”. Svet je vizualno-hedonistično popotovanje. Modernistično oblikovanje pod vplivom novih materialov in tehnologij je na splošno dajalo prednost razumu in vizualnemu izgledu produkta, medtem pa so…

Nadaljuj z branjem

PRESEGANJE MEJA

Preseganje meja je lahko osvobajajoče in izpolnjujoče. To je bistvo umetnosti – preseganje prostorskih, kulturnih in izraznih meja. Enid Wolf, umetnostna zgodovinarka   Mala gesta lahko pomeni veliko spremembo. Mia Papaefthimiou, arhitektka, kuratorka   Preseganje meja.  Neprestano učenje in soočanje z neznanimi situacijami. Običajno naprezanje v določeni kulturi. Različni problemi, ki jih v različnih jezikih…

Nadaljuj z branjem

Upravljanje s propadom?

Pred uveljavitvijo intenzivnega kmetijstva je bil eden najboljših načinov za pridobitev novih obdelovalnih površin požigalništvo. Ne le, da je požar sam od sebe uničil večino dreves, ki so ovirala razširitev polj, plast pepela je ustvarila tudi izredno rodovitno plast in tako prvinsko pognojila bodoče kmetijske površine. Takšno dinamiko bi lahko razširili tudi na naravi nasprotno…

Nadaljuj z branjem

MATEJ GAŠPERIČ: Ko sem se vrnil, sem vedel, da sem s starim življenjem opravil – 3.del

V tretjem delu intervjuja z arhitektom Matejem Gašperičem govorimo o življenski prelomnici: o poletni arhitekturni šoli pri Glennu Murcuttu. Po vrnitvi iz Avstralije se je za Mateja začelo novo življenje.  (O uporabniški izkušnji v arhitekturi si lahko preberete v prvem delu intervjuja in o odgovornosti arhitektov do okolja v drugem delu.) … Zaštudijski arhitekturni program Glena Murcutta, ki si se…

Nadaljuj z branjem

Urbana regeneracija mestnega jedra z uvajanjem začasne rabe prostora – 4.del

Z moduli začasne rabe interpretiramo idejo fleksibilnih tlorisov, pripravljenih na vselitev. S tem omogočimo hitro menjavanje rab glede na potrebe in uspešnost, prav tako pa nizke stroške uporabnikov modulov znotraj zgodovinskega ustroja starega mesta. Uporabnik poskrbi za specializirano opremo in prodajni material. Z uvajanjanjem modulov se tlorisi poenotijo, postanejo fleksibilni, sanitarni modul pa služi kot…

Nadaljuj z branjem

MATEJ GAŠPERIČ: Kavelj 22 ali o boju z birokratskimi mlini na veter – 2.del

V drugem delu intervjuja z arhitektom Matejem Gašperičem smo govorili o temeljih dobrega sodelovanja z naročniki, težavnimi birokratskimi postopki in odgovornosti do prostora , ki jo nosimo arhitekti. Več o njegovih začetkih si lahko preberete v prvem delu intervjuja. (Pogovor je objavljen v treh delih – 2. del, 3. del)

Nadaljuj z branjem

MATEJ GAŠPERIČ: Oblikovanje uporabniške izkušnje v arhitekturi – 1.del

Matej Gašperič arhitekturo doživlja kot svoje poslanstvo. Snuje družinske hiše, ki jim ne vgradi zgolj oblikovne zasnove, ampak uporabniško izkušnjo. K arhitekturi se je vrnil po uspešni karieri v računalništvu. Eden prvih študentov na ljubljanski Fakulteti za arhitekuro, ki je začel z računalniško animacijo in modeliranjem, danes ustvarja analogno, veliko skicira in za vsako hišo izdela maketo. K arhitekturi se je vrnil…

Nadaljuj z branjem

Poti moderne – Adolf Loos vs. Joseph Hoffmann

Razstava Poti moderne, ki je bila na ogled to zimo v Muzeju uporabne umetnosti na Dunaju (Museum fűr Angewandte Kunst), nekdanjem Cesarsko-kraljevem avstrijskem muzeju za umetnost in industrijo, predstavlja vpogled v arhitekturno in oblikovalsko produkcijo prejšnjih treh stoletij, spreminjanje družbenih sistemov in njihov vpliv na arhitekturo in oblikovanje. Od rahljanja temeljev hierarhično urejene Evrope, preko…

Nadaljuj z branjem

Urbana regeneracija mestnega jedra z uvajanjem začasne rabe prostora – 3.del

Model začasne rabe je zasnovan na principu malih intervencij, katerih vodilo je takojšnja aplikativnost v prostoru. Ne zahtevajo dolgoročnega načrtovanja in zbiranja sredstev. Predstavljajo prvi sloj pri oblikovanju inkrementalnega izvajanja dolgoročne strategije razvoja. Je intervencija, katera bo ohranila tkivo zdravo dokler se stalna vsebina finančno ne regenerira, oziroma na novo definira. OCENA STANJA Visoke najemnine…

Nadaljuj z branjem

Urbana regeneracija mestnega jedra z uvajanjem začasne rabe prostora – 2.del

AKTIVNA PRITLIČJA Kvaliteta pritličnih funkcij je ključnega pomena za vsesplošno privlačnost mest. Dolge sterilne fasade nam sporočajo; “hodi dalje”. Aktivno pritličje je polno funkcij mešane rabe Dolga sterilna fasada sporoča: “hodi dalje” Živahen mestni utrip je bil samoumeven v starih tradicionalnih mestih do 80 let prejšnjega stoletja. Med nenadzorovanim širjenjem je kapitalizem postal razlog za opuščanje rokodelskih…

Nadaljuj z branjem

Urbana regeneracija mestnega jedra z uvajanjem začasne rabe prostora – 1.del

Pod zgornjim naslovom bomo v seriji člankov objavili izseke iz magistrskega dela Tine Vilfan z naslovom: “Študija urbane regeneracije mestnega jedra z uvajanjem začasne rabe prostora na primeru Kranja”. Delo je bilo zaključeno leta 2015 pod mentorstvom Alenke Fikfak na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Avtorske pravice besedila in grafičnih vsebin so last Tine Vilfan. …

Nadaljuj z branjem

Nadzor najemniškega trga stanovanj

Nov zakon v prestolnici Nemčije prepoveduje najemodajalcem zaračunavati najemnino višjo od 10% nad lokalnim povprečjem. Berlin je postal prvo mesto v Nemčiji, v katerem je začela veljati zakonodaja, ki nadzoruje najemniški trg stanovanj.  S tem želijo upočasniti najhitrejšo rast cen najemnin v Evropi. Od 1. junija 2015 dalje  je najemodajalcem v prestolnici Nemčije onemogočeno povečanje…

Nadaljuj z branjem

Priščipnjen stolp

Dunaj, Avstrija Mies van der Rohe je pri oblikovanju stavbe Seagram v New Yorku prekršil vsa urbanistična pravila in ustvaril nekaj izjemnega. Pri MVRDV so se na natečaju za dunajsko stolpnico odločili podobno: zanemarili so predpisano maksimalno višino (75 m) in trapezoidno obliko tlorisa; resno so vzeli zgolj izhodišče, da stavba ne sme metati sence…

Nadaljuj z branjem

Prostori manj koristni kot prazni ne morejo biti

Nacionalni stanovanjski program, ki smo ga predstavili pred kratkim, je odličen primer ‘top-down’ strategije nacionalnega prostorskega načrtovanja. Tokrat pa razglabljamo o tem, kako ‘bottom-up’ akterji že dolgo aktivno spreminjajo našo prostorsko vsakdanjost in kako– s pomočjo medsebojnega povezovanja in vključevanja šriše javnosti – postajajo vse pomembnejši faktor pri postopnem spreminjanju ne le socialne, kulturne in…

Nadaljuj z branjem

FONTANA SPIRULINA

Parc des Evaux, Confignon, Ženeva, Švica Večnamenski projekt v brezovem gozdu v enem izmed ženevskih parkov ni zgolj atraktivna krajinska instalacija, ki obiskovalca spominja na kontemplativne italijanske vrtove 16. stoletja. Fontana Spirulina je namenjena predvsem produkciji modro-zelene alge spiruline, ki vsebuje vse aminokisline, številne vitamine in minerale in je tako eden najpomembnejših prehranskih dodatkov. Hibrid,…

Nadaljuj z branjem

NACIONALNI STANOVANJSKI PROGRAM ZA OBDOBJE MED 2015 IN 2025

Pripravila: Alja Košir Na prvi pogled je osnutek Nacionalnega stanovanjskega programa, ki je bil do 25. marca v javni obravnavi, samo še eden izmed političnih dokumentov: paše v isti koš s strankarskimi programi, predvolilnimi obljubami in kolacijskimi pogodbami; poln visokoletečih ciljev, ki pa so že v svojem bistvu neuresničljivi. NSP namreč obljublja veliko, mehanizmi za…

Nadaljuj z branjem

MESTNI PARK RAKOVA JELŠA

Rakova Jelša, Ljubljana Nove javne površine, ustvarjene z mestnim parkom Rakova Jelša, degradirano območje mesta v izteku zgodovinske osi sever-jug povežejo s Krajinskim parkom Ljubljansko barje, zaokrožijo obstoječe pešpoti, kolesarske in vodne poti. Obiskovalce ozaveščajo o ranljivosti območja. Poseben ekosistem Ljubljanskega barja predstavlja naravno vrednoto, v katero je treba posegati z mero občutljivosti. Razen odstranitve…

Nadaljuj z branjem