USPEH SLOVENSKIH ARHITEKTOV NA NATEČAJU BABYN YAR V KIJEVU

Decembra 2015 je bil razpisan natečaj za spomenik množičnih pobojev med leti 1941 in 1943 v Babyn Yar v Kijevu. Podeljenih je bilo sedem nagrad. Prva nagrada ni bila podeljena, eno izmed dveh enakovrednih zvišanih drugih nagrad pa je prejela slovenska avtorska skupina mladih arhitektov, ki jo sestavljajo Jana Petković, Nejc Lebar, Maja Valentić in Miloš Kosec. Babyn…

Nadaljuj z branjem

Odkrivanje osnovnih delcev

Kaj pomeni beseda “osnovno”? To je bilo vprašanje natečaja, ki ga je organiziralo tajsko združenje ASA (The Association of Siamese Architects). Osnove se vedno spreminjajo. Novi materiali, nove tehnologije in načini življenja spremijajo svet okoli nas. Morda se zato arhitekti pogosto presprašujejo o osnovah. O izhodiščih. O primarnem. O primitivnem. Natečaja se je udeležil tudi slovenski…

Nadaljuj z branjem

V ZAVETJU NEBA

OBNOVA BIVAKA OB ZASAVSKI KOČI NA PREHODAVCIH Na zemljišču stojijo planinska koča in dva pomožna objekta, od katerih je eden bivak, ki zunaj poletne sezone daje zatočišče planincem in gornikom in je bil zgrajen leta 1974, kot samostoječa stavba brez infrastrukturnih priključkov ter ogrevanja, kot lesena nadzidava nad starim italijanskim bunkerjem iz I. svetovne vojne.…

Nadaljuj z branjem

BENEŠKI BIENALE 2016: NEMŠKI PAVILJON ALI BEGUNSKA FRONTA

Nemčija in njen paviljon v beneških Giardinih sta vsako leto posebna zgodba.  Večina velikih držav si je tu v prvi polovici dvajsetega stoletja gradila nacionalne paviljone, ki so (vsak posebej in vsi skupaj) odraz časa, v katerem so nastali. Še danes se lahko sprehajamo med nekoliko bizarnimi primerki nacionalne ekstravagance (madžarski in ruski paviljon), dolgočasnimi…

Nadaljuj z branjem

41m dolg most iz lesa

V ljubljanskem studiu 3biro so zasnovali eno najdaljših brvi iz lepljenega lesa v Evropi, imenovano MGR. Oblika brvi, ki povezuje oba bregova Malega Grabna, je določena z oceno lokacije ter s skrbnim predvidevanjem možnosti uporabe. Vzdolžno razgiban most namreč na relativno enostaven način razrešuje problematiko dostopnosti in prehodnosti območja: prilagojen je uporabi tako pešcev kot kolesarjev, saj je…

Nadaljuj z branjem

BENEŠKI BIENALE 2016: ČRNOGORSKI PAVILJON ALI POSTINDUSTRIJSKA FRONTA

Črna Gora se je že na prejšnjem Bienalu predstavila z močnim mednarodno kuriranim in obenem pragmatičnim projektom Skriti zakladi – projektom, ki ni bil zasnovan le kot efektna predstavitev v Benetkah. Še pomembnejši je bil namreč povratni učinek: sprožilec črnogorske debate o potencialih propadajoče modernistične dediščine (prvi rezultati, med katerimi je tudi uspešno izveden natečaj…

Nadaljuj z branjem

BETONSKI ZASPANCI

Včeraj si je bilo na prvem programu Hrvaške nacionalne televizije HRT1 mogoče ogledati prvi del nove hrvaške dokumentarne serije Betonski zaspanci (Betonski spavači). Avtorja Saša Ban in arhitekt ter kritik Maroje Mrduljaš (ki je pri nas še posebej znan kot kurator projekta Nedokončane modernizacije) v seriji obiskujeta ruševinske ostanke na prvi pogled davno minulega, po…

Nadaljuj z branjem

BENEŠKI BIENALE 2016: POLJSKI PAVILJON ALI PRVA FRONTA

Eden bolj prepričljivih nacionalnih paviljonov letošnjega Arhitekturnega bienala v Benetkah je Poljski paviljon. Verjetno je uspeh kombinacija močne in obenem preprosto artikulirane ideje. Paviljon se namreč posveča temu, kar imenuje »prva fronta arhitekture«: gradbišču. Poljski gradbiščni delavci so v mnogih evropskih državah že dolgo pojem poceni in učinkovite delovne sile (podobno, kot bi pri nas…

Nadaljuj z branjem

BENEŠKI BIENALE 2016: O KATERIH FRONTAH GOVORIMO?

Kot smo že večkrat poročali, letošnji Arhitekturni bienale v Benetkah preveva želja po komunikaciji z ljudmi izven hermetičnega kroga arhitektov. »Najbolj politični Bienale do sedaj« želi postati ne le teoretski in kritični pretres družbene in arhitekturne sodobnosti, ampak tudi izložba praks, ki kažejo, da so spremembe možne tukaj in zdaj. Dokaz, da obstajajo kritične in…

Nadaljuj z branjem

DOMA V KNJIŽNICI – SLOVENSKI PAVILJON NA BENEŠKEM BIENALU

Včeraj se je z dobro obiskanim uvodnim dogodkom odprl slovenski paviljon na 15. Beneškem arhitekturnem bienalu. »Doma v Arzenalu« oziroma Home@Arsenale, kot sta paviljon poimenovala kustosa Tina Gregorič in Aljoša Dekleva, je lesena prostorska instalacija, ki bo v naslednjih mesecih postala knjižnica, prireditveni prostor in diskusijska  soba. Slovenski paviljon se podobno kot nekateri drugi nacionalni…

Nadaljuj z branjem

MESTO KNJIGE

V Novo Gorico prihaja Mesto Knjige – prvi pravi urbani knjižni festival, namenjen vsem knjigoljubcem, knjižnim moljem, radovednežem, ljubiteljem pisane besede in vseh ostalih, ki vas zanimajo aktualne teme in bi radi o njih tudi razpravljali. Svoje mesto boste našli tudi tisti, ki iščete sprostitev ob kvalitetni glasbeni ponudbi. Zamisel Mesta Knjige temelji na tem, da misleči,…

Nadaljuj z branjem

KDO JE MATERI PRIREZAL MEČ?

Postaviti hišo, ki je višja od vseh drugih, od nekdaj pomeni simbolno nadvladovati okolico. Pa ne le simbolno: za učinkovit nadzor je včasih potrebna sila, za uporabo sile pa je nujen prost koridor za nadzorni pogled ali pa kar za topovski strel. Cerkveni zvoniki so simbolna središča svetne oblasti, v času vojne pa tudi dobrodošla…

Nadaljuj z branjem

HIŠA V STARI FUŽINI

Osnovno vodilo zasnove hiše je bila povezava bohinjske pragmatičnosti in ravno pravšnje mere drznosti v avtorskih rešitvah. Saj dom za gospo, domačinko, mora biti eleganten! Na prvi pogled tradicionalna streha deluje tanka kot papir. Macesnovi okenski okvirji obrobljajo velike steklene površine in lovijo značilne bohinjske poglede na ledeniško dolino in staro vas. Kamin je del…

Nadaljuj z branjem

NAJPREJ, KAVA!

Kavarno izberem po intuiciji. Kot obleke zjutraj. Včasih si za izbiro vzamem čas tudi kak dan prej, včasih posežem po že preverjeni različici in včasih grem kar za nosom. Eksperimentiram. Hvala vsem dunajskim kavarnam! Njihov obstoj je zame neprecenjljiv. Več kot 2.500 jih je v mestu. Mesto kavarn je celo namenski cilj, na katerem mesto…

Nadaljuj z branjem

TOD – Transport Oriented Development, s prevozom uravnan razvoj

Odkar se je v 20. stoletju kot najbolj priljubljeno prevozno sredstvo razvitega sveta uveljavil osebni avtomobil, je prometna infrastruktura osrednja tema urbanističnega načrtovanja. Natančneje bi lahko rekli, da se v urbanizmu in regionalnem načrtovanju že dolgo vse vrti predvsem okoli infrastrukture, namenjene motornemu prometu, torej cest. Pri tem smo ujeti v začarani krog, ko izboljšane…

Nadaljuj z branjem