Portret mesta: Istanbul

Pazi, pada! Prva stvar, ki pade v oči, ko stopiš z avtobusa, ki te pripelje z letališča tik ob Taksim – glavni mestni trg modernega Istanbula, je gromozanska gradbena jama. Monumentalna praznina v mestu, kjer so te prava redkost. Na skrajnem desnem robu na pol dokončana skeletna, betonska konstrukcija, drugje vsaj nekaj deset metrov globoka…

Nadaljuj z branjem

Na napačni strani zidu

Te dni smo se v Sloveniji gradnji zidov in žici na meji enoglasno uprli. Je šlo za pozno streznitev glede gradnje obrambnega sistema na južni meji? Zdaj smo resda proti žici, ampak ne proti svoji, temveč proti – italijanski. Zahodni sosedje s svojo skrajno nestrpno vlado razmišljajo o lastni žici na meji. Sicer šele štiri…

Nadaljuj z branjem

Politike, znanje in arhitektura: slovenski paviljon v Benetkah 2020

Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je objavil poziv za oddajo projektov za predstavitev v Slovenskem paviljonu na  17. mednarodni razstavi arhitekture – La Biennale di Venezia 2020, ki bo trajal od 23. maja do 29. novembra 2020. Namen poziva je izbor projekta in projektne skupine, ki bo zasnovala, oblikovala in izvedla Slovenski paviljon…

Nadaljuj z branjem

Ira Zorko: Hiša Lahovna

Včasih so stvari tako preproste, da ne potrebujejo dodatne razlage. Včasih arhitektura govori sama zase: tako kot hiša Lahovna, ki jo je v skladu z željami naročnikov zasnoval arhitekt Ira Zorko. Lastniki so na hišo izjemno ponosni in v njej radi živijo, zgodbo hiše pa tudi najbolje poznajo. O njej so ljubeznivo zapisali: »Želja in…

Nadaljuj z branjem

Gaja Golob: Kako ŠE lahko Fakulteta za arhitekturo prispeva k izboljšanju stanja arhitektov na trgu dela?

Končno smo spregovorili o problemih slovenske arhitekturne stroke. Ne le to, uspeli smo natančno definirati njihove parametre in začrtati protiukrepe. Ne smemo pa pozabiti, kje se je ta pogovor začel – s tistim anonimnim pismom izkoriščanih in jeznih študentov arhitekture. Za poslednji komentar se je morda vredno vrniti tja, kjer se je vse začelo. Ugotovili…

Nadaljuj z branjem

Bauhaus: Sto let lovorik in dilem

Letos mineva sto let od ustanovitve osrednje oblikovalske in arhitekturne ikone dvajsetega stoletja – šole Bauhaus. 12. aprila 1919 jo je v Weimarju med še svežimi ruševinami nemškega poraza v prvi svetovni vojni ustanovil Walter Gropius. Razpuščena je bila kmalu po prihodu nacistov na oblast leta 1933. Bauhaus in Weimarska republika si delita letnici rojstva…

Nadaljuj z branjem

Ajda Bračič: Umetnost na trgu

Pretekli četrtek in petek, v zadnjih dneh maja, je v mariborskem Centru za kreativnost potekal dvodnevni dogodek z zgovornim naslovom Art for Sale, ki ga je v sodelovanju s CzK pripravila Umetnostna galerija Maribor. Kot so zapisali organizatorji, je dogodek »prvič v Sloveniji na enem mestu zbral pomembne regionalne akterje s področja zbiranja, prodaje in…

Nadaljuj z branjem

Nonumentalna proga v prihodnost

V Ljubljani je le malo urbanih potez, ki so tako zelo pozabljene in obenem v tako intenzivni vsakodnevni uporabi, kot je trasa nekdanje Pionirske proge. Nasip ozkotirne železnice, ki je že zdavnaj ni več, pod podplati nedeljskih sprehajalcev, športnimi obuvali rekreativnih tekačev in gumijastimi zračnicami koles preživlja dolgo in nesorazmerno cvetoče posmrtno življenje. Tu je…

Nadaljuj z branjem

Ravnikar Potokar arhitekturni biro: Žarni zid na Ptuju

V sklopu širitve novega pokopališča Rogoznica na Ptuju so arhitekti iz pisarne Ravnikar Potokar zasnovali žarni zid in okoliško ureditev. Pokopališka arhitektura je nadvse zahtevna podzvrst stroke, hkrati pa tudi ena najbolj poetičnih. Tako kot vsa arhitektura mora iskati občutljivo ravnovesje med funkcionalnostjo in simbolno vrednostjo, in to ravnovesje je prav pri pokopališčih eno najbolj…

Nadaljuj z branjem

Postelja UniSeks S

Pred časom smo poročali o tem »kako je neki arhitekt miško in Autocad zalučal skozi okno in postal varilec«. Ta arhitekt je Tomaž Čeligoj. Odprl je svojo varilsko delavnico in jo poimenoval TOJO.I.TO.  V teh skoraj štirih letih, od kar se je osvobodil miške in Autocada, smo videli že kar nekaj njegovih varilskih izdelkov. Znano…

Nadaljuj z branjem

Lepo zaokrožena gentrifikacija

Mestna občina Ljubljana bo v prihodnjih letih uredila najjužnejši del Bežigrada, v katerem nekaj najdragocenejših slovenskih arhitektur sobiva z najzanikrnejšimi urbanimi zaplatami prestolnice. Navje, modernistični paviljoni Gospodarskega razstavišča in Baragovo semenišče so pomniki kultivirane in spoštovanja vredne preteklosti. Improvizirana parkirišča in skladišča pa prostorska manifestacija tranzicijskega pomanjkanja modrosti in discipline. Skrajni čas torej, da poskusimo…

Nadaljuj z branjem

Portret mesta: Tbilisi

Staro mestno jedro Tbilisi je glavno in največje mesto Gruzije. Velik del starega mestnega jedra je bil zgrajen po letu 1795, ko je mesto doživelo skoraj popolno uničenje v bitki med ruskimi in iranskimi silami. Novogradnje so sledile srednjeveški zasnovi mesta, ki ga še danes zaznamuje gosta zazidava in organski preplet ulic. Ozke ulice se…

Nadaljuj z branjem

Vladimir Šubic in arhitektura prepiha

Slovenska trideseta leta dvajsetega stoletja so imela mnogo obrazov. Navadno se med sabo izključujejo. Leta gospodarske krize in hude bede; obdobje politične diktature; prvi obrisi ideoloških konfliktov, ki se bodo kmalu razmahnili v svetovni vojni. Eden izmed njih pa je tudi izbruh nove urbane samozavesti, ki se ne naslanja več na preteklost. Namesto tega zre…

Nadaljuj z branjem