PRAVLJIČNI ZIDOVI

V ljudskih pripovedkah in pravljicah pogosto slišimo o sanjskih gradovih, napolnjenih z dragulji in palačah iz čistega zlata. V takšnih sobanah, ki jih je ustvarila ljudska domišljija in vanje navadno vstavila revnega pastirja ali potepuha, so stene vedno okrašene z nepredstavljivim bogastvom, v kleteh pa so sodi, polni kovancev, nakita in dragotin. Takšno preobilje je…

Nadaljuj z branjem

Informacijsko modeliranje zgradb

Ministrstvo za finance pravkar pripravlja predlog predpisov v skladu z uveljavljanjem evropske direktive na temo javnega naročanja, ki vključuje vpeljavo BIM procesa za vsa javna naročila, tudi v Sloveniji. Članice EU morajo do 18. Aprila 2016 uzakoniti omenjeno direktivo. Na področju gradnje smo vajeni pogostih sprememb zakonodaje. Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je vedno bolj…

Nadaljuj z branjem

Pisma bralcev: Zaha Hadid odpira vprašanja in to me privlači

Pred kratkim smo na uredništvo prejeli vprašanje arhitekta Mateja Gašperiča, ki se nanaša na intervju s Patrikom Schumacherjem, direktorjem in partnerjem Zaha Hadid Architects, objavljenem v 2. številki revije Outsider. Spodaj navajamo vprašanje  in v nadaljevanju odgovor. Živijo Matevž, Z zanimanjem sem na dušek prebral zadnjo številko Outsiderja – med drugim tudi tvoj intervju z…

Nadaljuj z branjem

‘BULLSHIT’ ARHITEKTURA

Izhodišče eseja je temeljno vprašanje, kaj arhitektura je. Pri iskanju odgovora sem se vedno znova srečeval z mislijo, da je prave arhitekture pravzaprav zelo malo. Tudi z definicijami je tako. Pevsner naprimer zapiše, da je kolesarnica zgradba, katedrala pa arhitektura in da je skoraj vse kar zapira prostor z namenom, da se vanj vseli človek,…

Nadaljuj z branjem

Chesterton o arhitekturi

»Vsa arhitektura postane po sončnem zahodu dobra arhitektura; morda je arhitektura, podobno kot umetnost ognjemeta, pravzaprav nočna umetnost.« (G. K. Chesterton) Gilbert Keith Chesterton, angleški pesnik, teolog, dramatik, novinar in kritik, je pri nas znan predvsem kot pisatelj odličnih detektivskih zgodb o očetu Brownu, njegov pa je tudi znani roman Mož, ki je bil četrtek.…

Nadaljuj z branjem

Odsotna umetnost

Nekaj je v dobršnem delu umetnosti 20. stoletja, kar jo sili v (samo)izničenje. To dejstvo jasno pokažejo primerjave s starejšimi obdobji. V baroku je ravno obratno: mnoštvo nanosov, izraznih sredstev in kombinacija prej in pozneje ločenih umetniških zvrsti ustvarjajo celostno umetnino, ki svojo silovitost doseže ravno s preobiljem. V primerjavi s tem je neoklasicizem, ki…

Nadaljuj z branjem

PRESEGANJE MEJA

Preseganje meja je lahko osvobajajoče in izpolnjujoče. To je bistvo umetnosti – preseganje prostorskih, kulturnih in izraznih meja. Enid Wolf, umetnostna zgodovinarka   Mala gesta lahko pomeni veliko spremembo. Mia Papaefthimiou, arhitektka, kuratorka   Preseganje meja.  Neprestano učenje in soočanje z neznanimi situacijami. Običajno naprezanje v določeni kulturi. Različni problemi, ki jih v različnih jezikih…

Nadaljuj z branjem

Upravljanje s propadom?

Pred uveljavitvijo intenzivnega kmetijstva je bil eden najboljših načinov za pridobitev novih obdelovalnih površin požigalništvo. Ne le, da je požar sam od sebe uničil večino dreves, ki so ovirala razširitev polj, plast pepela je ustvarila tudi izredno rodovitno plast in tako prvinsko pognojila bodoče kmetijske površine. Takšno dinamiko bi lahko razširili tudi na naravi nasprotno…

Nadaljuj z branjem

MATEJ GAŠPERIČ: Ko sem se vrnil, sem vedel, da sem s starim življenjem opravil – 3.del

V tretjem delu intervjuja z arhitektom Matejem Gašperičem govorimo o življenski prelomnici: o poletni arhitekturni šoli pri Glennu Murcuttu. Po vrnitvi iz Avstralije se je za Mateja začelo novo življenje.  (O uporabniški izkušnji v arhitekturi si lahko preberete v prvem delu intervjuja in o odgovornosti arhitektov do okolja v drugem delu.) … Zaštudijski arhitekturni program Glena Murcutta, ki si se…

Nadaljuj z branjem

Urbana regeneracija mestnega jedra z uvajanjem začasne rabe prostora – 4.del

Z moduli začasne rabe interpretiramo idejo fleksibilnih tlorisov, pripravljenih na vselitev. S tem omogočimo hitro menjavanje rab glede na potrebe in uspešnost, prav tako pa nizke stroške uporabnikov modulov znotraj zgodovinskega ustroja starega mesta. Uporabnik poskrbi za specializirano opremo in prodajni material. Z uvajanjanjem modulov se tlorisi poenotijo, postanejo fleksibilni, sanitarni modul pa služi kot…

Nadaljuj z branjem

MATEJ GAŠPERIČ: Kavelj 22 ali o boju z birokratskimi mlini na veter – 2.del

V drugem delu intervjuja z arhitektom Matejem Gašperičem smo govorili o temeljih dobrega sodelovanja z naročniki, težavnimi birokratskimi postopki in odgovornosti do prostora , ki jo nosimo arhitekti. Več o njegovih začetkih si lahko preberete v prvem delu intervjuja. (Pogovor je objavljen v treh delih – 2. del, 3. del)

Nadaljuj z branjem

Poti moderne – Adolf Loos vs. Joseph Hoffmann

Razstava Poti moderne, ki je bila na ogled to zimo v Muzeju uporabne umetnosti na Dunaju (Museum fűr Angewandte Kunst), nekdanjem Cesarsko-kraljevem avstrijskem muzeju za umetnost in industrijo, predstavlja vpogled v arhitekturno in oblikovalsko produkcijo prejšnjih treh stoletij, spreminjanje družbenih sistemov in njihov vpliv na arhitekturo in oblikovanje. Od rahljanja temeljev hierarhično urejene Evrope, preko…

Nadaljuj z branjem

Nadzor najemniškega trga stanovanj

Nov zakon v prestolnici Nemčije prepoveduje najemodajalcem zaračunavati najemnino višjo od 10% nad lokalnim povprečjem. Berlin je postal prvo mesto v Nemčiji, v katerem je začela veljati zakonodaja, ki nadzoruje najemniški trg stanovanj.  S tem želijo upočasniti najhitrejšo rast cen najemnin v Evropi. Od 1. junija 2015 dalje  je najemodajalcem v prestolnici Nemčije onemogočeno povečanje…

Nadaljuj z branjem

Prostori manj koristni kot prazni ne morejo biti

Nacionalni stanovanjski program, ki smo ga predstavili pred kratkim, je odličen primer ‘top-down’ strategije nacionalnega prostorskega načrtovanja. Tokrat pa razglabljamo o tem, kako ‘bottom-up’ akterji že dolgo aktivno spreminjajo našo prostorsko vsakdanjost in kako– s pomočjo medsebojnega povezovanja in vključevanja šriše javnosti – postajajo vse pomembnejši faktor pri postopnem spreminjanju ne le socialne, kulturne in…

Nadaljuj z branjem

NACIONALNI STANOVANJSKI PROGRAM ZA OBDOBJE MED 2015 IN 2025

Pripravila: Alja Košir Na prvi pogled je osnutek Nacionalnega stanovanjskega programa, ki je bil do 25. marca v javni obravnavi, samo še eden izmed političnih dokumentov: paše v isti koš s strankarskimi programi, predvolilnimi obljubami in kolacijskimi pogodbami; poln visokoletečih ciljev, ki pa so že v svojem bistvu neuresničljivi. NSP namreč obljublja veliko, mehanizmi za…

Nadaljuj z branjem