Lepo zaokrožena gentrifikacija

Mestna občina Ljubljana bo v prihodnjih letih uredila najjužnejši del Bežigrada, v katerem nekaj najdragocenejših slovenskih arhitektur sobiva z najzanikrnejšimi urbanimi zaplatami prestolnice. Navje, modernistični paviljoni Gospodarskega razstavišča in Baragovo semenišče so pomniki kultivirane in spoštovanja vredne preteklosti. Improvizirana parkirišča in skladišča pa prostorska manifestacija tranzicijskega pomanjkanja modrosti in discipline. Skrajni čas torej, da poskusimo…

Nadaljuj z branjem

Vladimir Šubic in arhitektura prepiha

Slovenska trideseta leta dvajsetega stoletja so imela mnogo obrazov. Navadno se med sabo izključujejo. Leta gospodarske krize in hude bede; obdobje politične diktature; prvi obrisi ideoloških konfliktov, ki se bodo kmalu razmahnili v svetovni vojni. Eden izmed njih pa je tudi izbruh nove urbane samozavesti, ki se ne naslanja več na preteklost. Namesto tega zre…

Nadaljuj z branjem

Matevž Granda: Koliko ste pripravljeni plačati za nagrado?

Nagrada je, če se naslonim na razlago iz SSKJ, dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje. Tudi v arhitekturi in oblikovanju se podeljujejo nagrade. Najznamenitejša nagrada za arhitekte je nedvomno Pritzkerjeva nagrada. Za arhitekturo pomeni to, kar je za znanost, medicino ali literaturo Nobelova nagrada. Veliko čast. Hkrati pa je prejemnik tudi…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Neplačana pripravništva v tujini

Dalj časa, kot človek živi v tujini, obenem pa spremlja javne razprave v domovini, bolj opaža, da se slovenski pregovorni manjvrednostni kompleks presenetljivo pogosto izmenjuje s samozaverovano samozadostnostjo. Majhno kraljestvo, definirano s pripravnim limesom Alp, Kolpe in bodeče žice, se s tujino ukvarja le, kadar mu predstavlja bodisi »nedosegljivi« ideal (Skandinavija ali Švica) bodisi negativni…

Nadaljuj z branjem

Boštjan Debelak: Arhitekt votlin, velikih 100 m2

Arhitekt votlin, velikih 100 m2 Pogovarjala se je: Janja Brodar Boštjan Debelak je arhitekt, ki že dobrih petindvajset hodi popolnoma samosvojo pot. Ob prelomu tisočletja je bil nominiran za Plečnikovo priznanje, istega leta je za hišo Peglezen na hribu prejel častno priznanje za najboljši stanovanjski objekt. Dela hiš(k)e, ki so za marsikaterega stanovskega kolega –…

Nadaljuj z branjem

Berlinske nacionalizacije

Zakaj so vsi slovenski impresionisti slikali Škofjo Loko, hrib Kamnitnik v njeni bližini in pastoralno gričevje v njeni okolici? Ta del Gorenjske je pozneje zaslovel kot »slovenski Barbizon« – poimenovanje je bilo nekoliko poetično povzeto po francoski vasici, kjer so se sredi 19. stoletja zbirali realisti in zgodnji impresionisti. Polja in hribi v okolici starodavnega…

Nadaljuj z branjem

Matevž Granda: Ne globalno segrevanje ne meteor, pokončala nas bo birokracija

Antični filozof Platon je v svojem znamenitem sokratskem dialogu Država postavil vzporednico med državo in telesom. Državo lahko razumemo kot organizem, ki ga tvorimo njeni prebivalci, vsak s svojo vlogo. Če posamezni deli med seboj delujejo usklajeno, potem država dobro deluje. Če ne, se lahko zgodi, da posamezni deli, ki so namenjeni doseganju skupnih ciljev,…

Nadaljuj z branjem

Jezik našega imperija

Leta 1947 je jezikoslovec in profesor na Dresdenski univerzi Victor Klemperer izdal knjigo LTI – Lingua Tertii Imperii oziroma Jezik tretjega cesarstva. Knjigo od večine drugih jezikoslovnih študij ločujeta dejstvi, da je bil Klemperer judovskih korenin in da se je Tretji imperij, bolj znan kot Tretji rajh, v prah sesul komaj dve leti prej. Neredko…

Nadaljuj z branjem

Srđan Nađ in Urška Podlogar Kos: Arhitekt za male pare

Morda se zdi odgovor na preprosto vprašanje, koliko stane izdelava projektne dokumentacije za enodružinsko hišo, lahek, vendar za razmere v slovenski arhitekturni stroki[1] ni. Cena arhitekturnega dela projektne dokumentacije na slovenskem trgu zelo variira. Če se sklicujemo na podatke s spletnih servisov in informacije iz stroke, naj bi se cena izdelave projektne dokumentacije (IDZ, IDP,…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Bo Trst novi Berlin ali nova Ljubljana?

Hecna misel: majhno, z zgodovino obremenjeno mesto v slepem črevesu italijanskega škornja – to je verjetno bolj običajen pogled na središče Tržaškega zaliva, le malo ljudi v Trstu vidi potencial za novo mednarodno središče ustvarjalcev in kreativcev. Trst in Berlin sicer imata nekaj skupnih zgodovinskih podobnosti, predvsem, da jih hladna vojna in (nekdanja) bližina meje…

Nadaljuj z branjem

Alen Hausmeister: Najdražji projekt je nedokončan projekt

Nemčija je v sodnem postopku z Evropsko komisijo zaradi zaščite tarifnega pravilnika HOAI (Honorarordnung für Architekten und Ingenieure), ki določa cene arhitekturnih in inženirskih storitev. Evropska komisija želi Nemčijo prisiliti k umiku pravilnika, ker naj bi omejeval dostop drugim arhitektom na nemški trg. ZAPS (Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije) in IZS (Inženirska zbornica Slovenije)…

Nadaljuj z branjem