Te dni smo se v Sloveniji gradnji zidov in žici na meji enoglasno uprli. Je šlo za pozno streznitev glede gradnje obrambnega sistema na južni meji? Zdaj smo resda proti žici, ampak ne proti svoji, temveč proti – italijanski. Zahodni sosedje s svojo skrajno nestrpno vlado razmišljajo o lastni žici na meji. Sicer šele štiri…
Nadaljuj z branjem
Letos mineva sto let od ustanovitve osrednje oblikovalske in arhitekturne ikone dvajsetega stoletja – šole Bauhaus. 12. aprila 1919 jo je v Weimarju med še svežimi ruševinami nemškega poraza v prvi svetovni vojni ustanovil Walter Gropius. Razpuščena je bila kmalu po prihodu nacistov na oblast leta 1933. Bauhaus in Weimarska republika si delita letnici rojstva…
Nadaljuj z branjem
V Izoli nameravajo zgraditi novo stavbo inštituta InnoRenew, ki se osredotoča na raziskovanje uporabe lesa v grajenem okolju z namenom izboljšave inovacijskega potenciala slovenskega gospodarstva. Sliši se zanimivo in smiselno, sploh glede na dejstvo, da je Slovenija bogata z lesom in da je ta vir (pre)slabo izkoriščen. Inštitut je nastal leta 2017 na podlagi evropskega…
Nadaljuj z branjem
Mestna občina Ljubljana bo v prihodnjih letih uredila najjužnejši del Bežigrada, v katerem nekaj najdragocenejših slovenskih arhitektur sobiva z najzanikrnejšimi urbanimi zaplatami prestolnice. Navje, modernistični paviljoni Gospodarskega razstavišča in Baragovo semenišče so pomniki kultivirane in spoštovanja vredne preteklosti. Improvizirana parkirišča in skladišča pa prostorska manifestacija tranzicijskega pomanjkanja modrosti in discipline. Skrajni čas torej, da poskusimo…
Nadaljuj z branjem
Slovenska trideseta leta dvajsetega stoletja so imela mnogo obrazov. Navadno se med sabo izključujejo. Leta gospodarske krize in hude bede; obdobje politične diktature; prvi obrisi ideoloških konfliktov, ki se bodo kmalu razmahnili v svetovni vojni. Eden izmed njih pa je tudi izbruh nove urbane samozavesti, ki se ne naslanja več na preteklost. Namesto tega zre…
Nadaljuj z branjem
Nagrada je, če se naslonim na razlago iz SSKJ, dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje. Tudi v arhitekturi in oblikovanju se podeljujejo nagrade. Najznamenitejša nagrada za arhitekte je nedvomno Pritzkerjeva nagrada. Za arhitekturo pomeni to, kar je za znanost, medicino ali literaturo Nobelova nagrada. Veliko čast. Hkrati pa je prejemnik tudi…
Nadaljuj z branjem
Kot diplomant arhitekture se podaš v svet s prepričanjem, da bodo dobri arhitekti prišli do posla in da obstaja odprti trg arhitekturnih idej, ki bo poskrbel, da bo temu tako. Ali ta trg dejansko obstaja? Ali obstaja kakšna korelacija med tem, kako produkcijo arhitekta ocenjuje družba in tem, koliko posla bo ta arhitekt imel? Ali…
Nadaljuj z branjem
Dalj časa, kot človek živi v tujini, obenem pa spremlja javne razprave v domovini, bolj opaža, da se slovenski pregovorni manjvrednostni kompleks presenetljivo pogosto izmenjuje s samozaverovano samozadostnostjo. Majhno kraljestvo, definirano s pripravnim limesom Alp, Kolpe in bodeče žice, se s tujino ukvarja le, kadar mu predstavlja bodisi »nedosegljivi« ideal (Skandinavija ali Švica) bodisi negativni…
Nadaljuj z branjem
Na članek z naslovom »Skupščina ZAPS podprla damping«, ki smo ga pred kratkim objavili, smo prejeli dva komentarja, ki terjata naš odziv. Prvi komentar nam je poslala Dajana Markič Bašin na FB profil in sicer opozarja, da so manjkajoči člani skupščine enako krivi, kot tisti, ki so glasovali proti in poziva naj objavimo še njihova…
Nadaljuj z branjem
Aktualna številka revije Outsider #17 je posvečena delu, s posebnim poglavjem o delu v arhitekturi. Delo v arhitekturi ima problem: cene storitev so prenizke, posledično biroji ne morejo zaposlovati in večina arhitektov dela za nizko plačo in je prepuščena prekarnemu delu. V tem poglavju različni pisci razmišljamo tudi o možnih rešitvah. Opozorila, da zbornica za…
Nadaljuj z branjem
Arhitekt votlin, velikih 100 m2 Pogovarjala se je: Janja Brodar Boštjan Debelak je arhitekt, ki že dobrih petindvajset hodi popolnoma samosvojo pot. Ob prelomu tisočletja je bil nominiran za Plečnikovo priznanje, istega leta je za hišo Peglezen na hribu prejel častno priznanje za najboljši stanovanjski objekt. Dela hiš(k)e, ki so za marsikaterega stanovskega kolega –…
Nadaljuj z branjem
Zakaj so vsi slovenski impresionisti slikali Škofjo Loko, hrib Kamnitnik v njeni bližini in pastoralno gričevje v njeni okolici? Ta del Gorenjske je pozneje zaslovel kot »slovenski Barbizon« – poimenovanje je bilo nekoliko poetično povzeto po francoski vasici, kjer so se sredi 19. stoletja zbirali realisti in zgodnji impresionisti. Polja in hribi v okolici starodavnega…
Nadaljuj z branjem
Od večera »Kje so zidovi NUK2«, ki smo ga pri Outsiderju organizirali skupaj s Festivalom Fabula in NUK, je minilo deset dni. Dovolj nedavno torej, da je vtis še svež, obenem pa tudi že dovolj daleč, da lahko do dogodka zavzamemo nekoliko distance. Prva, ne nujno samoumevna ugotovitev je, da je bila Plečnikova Velika čitalnica…
Nadaljuj z branjem
Ocenjena vrednost NUK II je okoli 50 milijonov €. Pripravili smo primerjavo, za lažjo predstavo, koliko je to: Pripravila: Srđan Nađ, Urška Podlogar Kos Celoletna naročnina
Nadaljuj z branjem
Antični filozof Platon je v svojem znamenitem sokratskem dialogu Država postavil vzporednico med državo in telesom. Državo lahko razumemo kot organizem, ki ga tvorimo njeni prebivalci, vsak s svojo vlogo. Če posamezni deli med seboj delujejo usklajeno, potem država dobro deluje. Če ne, se lahko zgodi, da posamezni deli, ki so namenjeni doseganju skupnih ciljev,…
Nadaljuj z branjem
Leta 1947 je jezikoslovec in profesor na Dresdenski univerzi Victor Klemperer izdal knjigo LTI – Lingua Tertii Imperii oziroma Jezik tretjega cesarstva. Knjigo od večine drugih jezikoslovnih študij ločujeta dejstvi, da je bil Klemperer judovskih korenin in da se je Tretji imperij, bolj znan kot Tretji rajh, v prah sesul komaj dve leti prej. Neredko…
Nadaljuj z branjem
Morda se zdi odgovor na preprosto vprašanje, koliko stane izdelava projektne dokumentacije za enodružinsko hišo, lahek, vendar za razmere v slovenski arhitekturni stroki[1] ni. Cena arhitekturnega dela projektne dokumentacije na slovenskem trgu zelo variira. Če se sklicujemo na podatke s spletnih servisov in informacije iz stroke, naj bi se cena izdelave projektne dokumentacije (IDZ, IDP,…
Nadaljuj z branjem
Zrel človek ne potrebuje božanja z besedami na vsakem koraku. Zrel človek od prijateljev ne pričakuje, da mu bodo vedno pritrjevali. Kvečjemu obratno: če od koga, ravno od najbolj naklonjenih znancev pričakuje kritične besede, kadar se jim zdijo na mestu, in jim je zanje iskreno hvaležen. Obenem pa je tudi res, da zrelih ljudi ni…
Nadaljuj z branjem
Hecna misel: majhno, z zgodovino obremenjeno mesto v slepem črevesu italijanskega škornja – to je verjetno bolj običajen pogled na središče Tržaškega zaliva, le malo ljudi v Trstu vidi potencial za novo mednarodno središče ustvarjalcev in kreativcev. Trst in Berlin sicer imata nekaj skupnih zgodovinskih podobnosti, predvsem, da jih hladna vojna in (nekdanja) bližina meje…
Nadaljuj z branjem
Zadnjih trideset let smo skoraj navajeni, da ljudje v Beogradu protestirajo. Spomnimo se marčevskih demonstracij leta 1991, ki so močno zrahljale Miloševićev režim. Odgovoril je, in s tem okrepil svojo oblast, tako, da je razvnel serijo vojn na tleh dotedanje skupne države. Začasno je proteste res utišal (saj vojna krepi vezi v občestvu), vendar so…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
