Nedavna anketa Mestne občine Ljubljana o vprašanju, kaj storiti s praznino Trga Republike, se je končala z nadvse razveseljivim sklepom: kljub temu, da so se občasno pojavljali pozivi k »zapolnjenju« »neizkoriščenega« trga sredi Ljubljane s prireditvami, drevesi in klopmi, je tako med stroko kot javnostjo prevladalo mnenje, da naj praznina ostane – prazna. »Praznina« je…
Nadaljuj z branjem
Samograditeljskih hiš se zadnja leta drži sumljiv sloves. Deloma je razumljivo, zakaj: so prevelike, neracionalne, pogosto slabo zasnovane in energetsko potratne. Zgrajene so bile za precej velike družine z ne več obstoječim življenskim slogom, danes pa v njih pogosto prebivata enen ali dva stanovalca. Predvsem pa predstavljajo osnovno gradbeno enoto slovenskega (pol)predmestja, ki se je…
Nadaljuj z branjem
Ob branju opisa gledališke predstave Hlapec Jernej in njegova pravica v priredbi in režiji Žige Divjaka, ki je imela premiero prejšnji teden v Cankarjevemu domu, mi je grenak nasmeh na ustnice zvabil naslednji odlomek: »Izkoriščanja in človeka komaj še vredno življenje nam ni treba iskati v oddaljenih deželah, dovolj je, da se ozremo po naših…
Nadaljuj z branjem
Metelkova je danes stvar mnogih in različnih prostorov, zajema mnogoterost. Je zapleten sestav idej, ki se od zgodnjih devetdesetih še danes hitreje vpisuje, kot se ga razbira. Je prostor nebroja zgodb, ki so se zaradi tega ali onega razloga končale, zgodb, ki jih še zmeraj pišemo, in je prostor, kjer se v tem trenutku začenjajo…
Nadaljuj z branjem
»Kaj si želite, konec koncev?« je Boris Podrecca leta 2006, enajst let po zmagi na natečaju za Šumi, vprašal strokovno javnost v mestni hiši. V teh enajstih letih je namreč projekt, s katerim je zmagal na natečaju, že šestkrat spremenil. Tudi tokrat je bila strokovna javnost razdeljena. Očitki, da je premalo javnega programa in da…
Nadaljuj z branjem
Domača sem s temo domačnosti, saj je za mano deset let novinarstva v kulturi. In ni bolj domačnega med slovenskimi družbenimi podsistemi, kot je kulturni. Področje je majhno, zaposluje približno 30.000 ljudi, kar so trije odstotki delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji. Poleg tega pa je kulturno področje ozko, v veliki meri vpeto v domače sisteme…
Nadaljuj z branjem
V Ljubljani so ravnokar dogradili novo stavbo na vogalu Celovške ceste in Drenikove ulice. Ta lokacija je ena bolj zanimivih v Šiški. Zgoščena gradnja, historično tkivo in križišče dveh pomembnih urbanih žil so izhodišča za zanimivo in razpoznavno urbano potezo. Zahodni rob križišča ob Celovški definirajo modernistični bloki, vzhodni pa je bil doslej neizkoriščen in…
Nadaljuj z branjem
Ko beseda nanese na lepoto, je še danes včasih slišati, kot da gre za nekaj redkega in povsem ločenega od vsakdanjega življenja. Ljudje takrat odvrnejo pogled od sogovornika in ga, metaforično in včasih tudi dobesedno, uperijo navzgor. Glas se stiša in postane nekoliko hripav. Prava lepota da je redka in elitna; kako bi sploh lahko…
Nadaljuj z branjem
Viadukt Morandi v Genovi, ki se je pred dvema dnevoma zrušil in pod sabo pokopal več kot štirideset ljudi, je najnovejša izmed gradbenih katastrof, za katere je nekaj časa kazalo, da se lahko zgodijo samo v od oči in srca oddaljenih državah tretjega sveta. Potem pa se je lani zgodila stolpnica Grenfell, ki je pokazala,…
Nadaljuj z branjem
Demenca je pogosto označena za epidemijo 21. stoletja, pa tudi za najdražjo bolezen. Je diagnoza, ki kot senčni dvojček sledi civilizacijskim pridobitvam zahodnega, razvitega sveta. Napredek medicine, daljša življenjska doba ter obenem nevzdržna starostna piramida, kjer »baby boom« generacije iz prvih desetletij po drugi svetovni vojni pozneje niso nadomestile primerljivo velike generacije, so ustvarili glavne…
Nadaljuj z branjem
Kaj narediti s propadajočimi slovenskimi gradovi in dvorci? V svetovnem letu kulturne dediščine smo tudi na Outsiderjevih spletnih straneh predstavili nekaj alternativnih pogledov na reševanje in novo uporabo nepremične kulturne dediščine: od uspešne francoske pobude »crowdfundinga«, pri kateri lahko solastniški delež gradu de la Mothe-Chandeniers pridobite že za 50 eur in s tem prispevate k…
Nadaljuj z branjem
Ljubezensko zapeljevanje je mnogo bolj zahtevno in manj prefinjeno, odkar so arhitekti v stanovanja uvedli hodnike. Temu bi nedvomno pritrdil Jean-Francois de Bastide, francoski rokokojski pisatelj in dramatik, ki nam je zapustil enega izmed najbolj nenavadnih literarnih spojev arhitekture in erotike. V mikavnih in dekadentnih zadnjih desetletjih starega režima, ko je po Franciji grozeče odmevala…
Nadaljuj z branjem
Kadar pišemo zgodovino neke družbe, se ponavadi omejimo na presenetljivo ozek spekter dejstev. Tradicionalna zgodovina običajno sestoji iz letopisov vladarjev, dinastij, visoke politike, datumov bitk in seznamov zmagovalcev. Ne tako davno so zgodovinarji tem hudo omejenim vsebinam dodali še gospodarsko in kulturno zgodovino ter zgodovino zasebnega življenja. Sam pa sem mnenja, da bi si morali…
Nadaljuj z branjem
Sredi Ljubljane se skriva divji kos narave. Česa tako lepega in zelenega nima vsako mesto. Ljubljana je pač »najlepše mesto na svetu« in ima naziv Zelena prestolnica. Ta košček narave, ki je tako poseben in lep, je strogo zaščiten. Le redko kdo ve zanj, čeprav se mimo vsak dan vozijo tisoči. Tam ne boste srečali množice turistov,…
Nadaljuj z branjem
V preteklih letih je Mestna občina Ljubljana naročila in postavila toliko novih javnih plastik in spomenikov, da je več kot nadoknadila »spomeniški manko« preteklih desetletij. Pravzaprav je bila sprememba tako radikalna, da je spodbudila tudi kritike, ki mestni oblasti očitajo, da gre pri spomeniški inflaciji predvsem za ad hoc okraševanje očiščenega in za turiste prenovljenega…
Nadaljuj z branjem
Pred nekaj dnevi je Zbornica za Arhitekturo in Prostor objavila rezultate projektnega enostopenjskega natečaja za zasnovo vrtca v Kočevju. Strokovna komisija je izmed prejetih rešitev izbrala dve najboljši, ki si med seboj delita prvo mesto. To je nekoliko neobičajno, vendar iz drugih razlogov, kot bi morda pomislili najprej. Že v natečajnih pogojih namreč preberemo, da…
Nadaljuj z branjem
Nepremičninsko podjetje Quantum je letos v Hamburgu odprlo ambiciozno prenovljen kompleks Stadthöfe (Mesti dvori). Revitalizacija kompleksa, zgrajenega proti koncu devetnajstega stoletja, na približno 100.000 kvadratnih metrih ponuja 88 luksuznih stanovanj, pisarne, hotel, restavracijo, bare, trgovine in teraso na strehi. Precej tipična urbana luksuzna nepremičninska investicija, ki so jo med drugim zasnovali tudi v arhitekturni pisarni…
Nadaljuj z branjem
»Javni« pomeni, da je v lasti države oz. občine, da se financira iz javnega denarja in da na neki način pripada vsem nam, državljanom in občanom. In ker je tako, si jemljem pravico kritično prespraševati njegovo učinkovitost in delovanje. Ker najbolje poznam Ljubljano, se bom osredotočil na Ljubljanski potniški promet, in kar na začetku bom…
Nadaljuj z branjem
Ljubljanska univerza je del mesta in človek bi mislil, da je njen prostorski razvoj usklajen z razvojnimi smernicami mesta. Pa ni tako. To se kaže pri predvideni selitvi Fakultete za strojništvo (FS) in Fakultete za farmacijo (FF) iz centra mesta ob Aškerčevi na predmestno lokacijo ob biotehniško fakulteto. Ta selitev je za mesto stihijska in…
Nadaljuj z branjem
Lahko bi rekli, da sem bila, ko sem jo naposled uzrla, že precej na koncu s svojimi močmi. Pol ure kolesarjenja po precej valovitem terenu, in to na tešče, pa prebujajoča se sončna pripeka, zraven pa še vneto grlo; to ni kar tako. Ampak pogled nanjo mi je dal novih moči. Stala je tam, na…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
