V preteklih letih je Mestna občina Ljubljana naročila in postavila toliko novih javnih plastik in spomenikov, da je več kot nadoknadila »spomeniški manko« preteklih desetletij. Pravzaprav je bila sprememba tako radikalna, da je spodbudila tudi kritike, ki mestni oblasti očitajo, da gre pri spomeniški inflaciji predvsem za ad hoc okraševanje očiščenega in za turiste prenovljenega…
Nadaljuj z branjem
Pred nekaj dnevi je Zbornica za Arhitekturo in Prostor objavila rezultate projektnega enostopenjskega natečaja za zasnovo vrtca v Kočevju. Strokovna komisija je izmed prejetih rešitev izbrala dve najboljši, ki si med seboj delita prvo mesto. To je nekoliko neobičajno, vendar iz drugih razlogov, kot bi morda pomislili najprej. Že v natečajnih pogojih namreč preberemo, da…
Nadaljuj z branjem
Nepremičninsko podjetje Quantum je letos v Hamburgu odprlo ambiciozno prenovljen kompleks Stadthöfe (Mesti dvori). Revitalizacija kompleksa, zgrajenega proti koncu devetnajstega stoletja, na približno 100.000 kvadratnih metrih ponuja 88 luksuznih stanovanj, pisarne, hotel, restavracijo, bare, trgovine in teraso na strehi. Precej tipična urbana luksuzna nepremičninska investicija, ki so jo med drugim zasnovali tudi v arhitekturni pisarni…
Nadaljuj z branjem
»Javni« pomeni, da je v lasti države oz. občine, da se financira iz javnega denarja in da na neki način pripada vsem nam, državljanom in občanom. In ker je tako, si jemljem pravico kritično prespraševati njegovo učinkovitost in delovanje. Ker najbolje poznam Ljubljano, se bom osredotočil na Ljubljanski potniški promet, in kar na začetku bom…
Nadaljuj z branjem
Ljubljanska univerza je del mesta in človek bi mislil, da je njen prostorski razvoj usklajen z razvojnimi smernicami mesta. Pa ni tako. To se kaže pri predvideni selitvi Fakultete za strojništvo (FS) in Fakultete za farmacijo (FF) iz centra mesta ob Aškerčevi na predmestno lokacijo ob biotehniško fakulteto. Ta selitev je za mesto stihijska in…
Nadaljuj z branjem
Lahko bi rekli, da sem bila, ko sem jo naposled uzrla, že precej na koncu s svojimi močmi. Pol ure kolesarjenja po precej valovitem terenu, in to na tešče, pa prebujajoča se sončna pripeka, zraven pa še vneto grlo; to ni kar tako. Ampak pogled nanjo mi je dal novih moči. Stala je tam, na…
Nadaljuj z branjem
Eden izmed nikoli zaključenih denacionalizacijskih procesov, na katere smo se v zadnjih treh desetletjih navadili podobno kot na globalno segrevanje, je spor med Festivalom Ljubljana in križniškim redom. Vrti se okrog starodavnega kompleksa Križank, ki so bile stoletja samostan Nemškega viteškega reda, po drugi svetovni vojni in Plečnikovi prenovi pa so postale sedež in glavni…
Nadaljuj z branjem
Stanovanjska zadruga Stan in dom na ljubljanskem Viču bo čez nekaj let praznovala stoletnico. Male vile s strmimi strehami, ki so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja zrasle v izrazito ubrano celoto, so do danes s prizidki in prezidavami v določeni meri postale predimenzionirane družinske nepremičninske špekulacije – tudi v tem se zgledujejo po nabuhli Rožni…
Nadaljuj z branjem
Po ne tako davni konvenciji je osebni podpis potrditev istovetnosti – z njim pred oblastjo in drug pred drugim dokazujemo svojo identiteto in unikatnost. Pred podpisi so obstajali pečati in znaki, ki so stoletja uspešno služili enakemu namenu – predvsem seveda zato, ker je bila večina populacije nepismena. Danes pa podpis že nadomeščajo elektronska kodna…
Nadaljuj z branjem
Leta 1923 je Le Corbusier v svet poslal eno tistih puhlic, ki jih imamo arhitekti tako radi, ker opozarjajo na pomembnost našega dela: »Arhitektura ali revolucija,« je oznanil. Komaj nekaj let po Oktobrski revoluciji je izjava pomenila drzno opombo na nevzdržno stanovanjsko stanje večine prebivalstva in na prepričanje porajajočega se prvega svečenika modernizma, da se…
Nadaljuj z branjem
Danes je za nekatere futurističen in vizionarski dan, za druge pa praznik norosti. Sredi kranjskega krožišča se bo namreč ob treh popoldne utelesil nov spomenik: spomenik bitcoinu. Pozabimo na debate in nesoglasja okrog Spomenika žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani, pozabimo tudi na obtožbe, da si je Mladinska knjiga pod pretvezo slavljenja Borisa…
Nadaljuj z branjem
Pišem vam v tiste daljne kraje, dlje od papirusovih ločij Nilovih delt, mimo zlatega Kaira iz vaših časov, še naprej, v Ozirisova prostranstva. Nihče ne ve, ali lahko to pismo doseže vaš naslov. Kraj, kjer lebdi vaša pokojna duša. Kličem vašega duha, spoštovani arhitekt. Dovolite mi, da se vam na kratko predstavim. Sem Novogoričanka in…
Nadaljuj z branjem
Piše se leto 2018. Osmi marec je in danes bomo v dar dobile rože. V našem okolju in družbenem sloju nam ni treba nikogar več spraševati za dovoljenje, če se želimo šolati, če želimo imeti lastno premoženje, če ne želimo imeti družine. Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani vsako leto vpiše znatno večje število ženskih…
Nadaljuj z branjem
Nedavno je mariborski založnik in galerist Primož Premzl javno predlagal, da bi ob stoletnici odločilne akcije Rudolfa Maistra v Mariboru, s katero je obranil slovensko severno mejo, generalu in pesniku končno postavili primerno monumentalno grobnico. Maister je namreč od leta 1934 pokopan na Pobreškem pokopališču v Mariboru v družinskem grobu, ki pa je bil že…
Nadaljuj z branjem
V Izoli bi radi spet gradili nov otok. Za takšen gradben podvig občina nima le ekonomsko-turističnih (in menda celo okoljskih) argumentov, ampak tudi zgodovinske: saj sta bili naši največji obalni mesti Izola in Koper nekdaj otoški naselji. Nomen est omen: če Isola v italijanščini pomeni otok, otoka pa več ni, bo njegova reinkarnacija za nazaj…
Nadaljuj z branjem
Zakaj je to pomembno? Ker velikokrat pozabljamo, da se začnejo arhitekturni objekti graditi v glavi in ne na gradbišču, ideja za objektom pa ima lahko večjo težo kot objekt sam. V začetku eseja What is creative act? si Gilles Deleuze postavi preprosto, na prvi pogled naivno vprašanje: »Kaj natančno delaš, ko ustvarjaš film, in kaj…
Nadaljuj z branjem
Ko se iz božično-novoletne Ljubljane, ves poln prazničnih pojedin, slaščic, kuhanega vina in šampanjca, vrneš v London, je neizogibno, da ti pred očmi namesto rdečih dvonadstropnih avtobusov in opečnatih vrstnih hiš kdaj ne zaplešejo rezine domače potice. Nič čudnega, saj so ravno angleške vrstne hiše po svoji urbanistični kompoziciji tako blizu narezanemu kolaču: ob cesti…
Nadaljuj z branjem
Kaj je v imenu? Če se Shakespearova Julija ne bi spraševala po vrtnicah in Romeu, ampak po stavbah, bi se morala odločiti, katerega izmed številnih sistemov poimenovanja bi uporabljala. Uradna imena, ki jih premorejo stavbe, so oštevilčena imena ulic, cest in trgov. Vendar pa se podobno kot ljudje tudi stavbe ne zadovoljijo samo z birokratskim…
Nadaljuj z branjem
Ulice britanskih mest so značilno obdane z neskončnim številom vrstnih hiš v neprekinjenih potezah, od bolj revnih pa vse do prestižnih sosesk. Denimo v Londonu se mimogrede znajdeš v razmeroma prijetni soseski socialnih vrstnih hiš, pol ure hoje zatem pa v najbolj prestižni soseski, kjer vrstne hiše dosegajo milijonske vrednosti. Najbolj fascinantni so visoko kakovostni…
Nadaljuj z branjem
Prodaja stavbe hostla Celica, ki jo načrtuje Mestna občina Ljubljana, je v zadnjem tednu dvignila veliko prahu. Vodstvo Celice je proti načrtu protestiralo in objavilo javno pismo, ki mu je včeraj sledilo županov javni odgovor. Vmes se je zgodil še javni protest, ki je (zaenkrat) odgnal zainteresirane kupce. Zagata je na žalost predvsem lastniška, kar…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
