Dnevna soba mesta; kaj pa spalnica?

Arhitekturni jezik je prepreden s klišeji; v stroki radi govorimo o »potencialu« prostora; kjer laiki vidijo odprt in vabljiv ambient, arhitekti raje rečemo, da prostor »steče«; starejši občani posedejo na klopi, mi pa se spočijemu na »urbanem pohištvu«; mimoidoči prečkajo trg, mi pa se pogosteje sprehodimo skozi »dnevno sobo mesta«. Takšni izrazi včasih delujejo nekoliko…

Nadaljuj z branjem

Blaž šenica: Kje bomo pa jutri spali?

Stanovanjska problematika je prerasla v stanovanjsko krizo, in če razumemo stanovanje oziroma dom kot osnovno človeško bivanjsko enoto, lahko torej govorimo o bivanjski krizi. Na globalni ravni smo priča umiku države iz stanovanjske preskrbe in njeni aktivni podpori zasebnih investitorjev, vrtoglavi rasti cen in nepremičninskim špekulacijam. Stanovanja so postala blago in investicijska priložnost. V Sloveniji…

Nadaljuj z branjem

Drago Ivanuša: Reciklirani človek

Kakšna je vloga umetnosti ob iskanju rešitev za skrb vzbujajoči problem globalne onesnaženosti? Jasno je, da je eden glavnih vzrokov za nemoč in zanemarljivi vpliv umetnosti na družbo ravno njeno nekritično, konformistično delovanje. Umetnost, pa naj bo še tako avtonomna, vire za svoj obstoj črpa iz institucij kapitala, tistih torej, ki bi morale biti njena…

Nadaljuj z branjem

Beleženje minljivega prostora

Kako razmišljati o scenografiji? Podobno kot glasba tudi prostor na odru zares obstaja le v času gledališke igre ali operne predstave; vse, kar za njima ostane po uri ali dveh v zatemljeni dvorani, so njuni vizualni in tekstualni zapisi: načrti, skice, makete, notni zapisi in časopisne kritike. Če natisnjenim dramam še priznavamo status avtonomne literarnega…

Nadaljuj z branjem

Prosto dostopne cerkve in javna stranišča

Italijanski arhitekt in kartograf Giambattista Nolli je danes najbolj znan po svojem zemljevidu Rima iz leta 1748. Posnetek stanja Večnega mesta se ni proslavil le zaradi svojih monumentalnih dimenzij (skoraj 2×2 m) in izredne natančnosti (zemljevid je za podlogo planskim dokumentom mestna uprava uporabljala do sedemdesetih let dvajsetega stoletja), ampak tudi zaradi načina upodobitve javnega…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Problem vzdrževanja

Ulica d’Aubagne v središču Marseilla na prvi pogled predstavlja tipično mediteranski slikovit turistični stereotip: visoke stare hiše iz osemnajsega stoletja, na pol priprta polkna, sušenje perila na vrveh med ozkimi ulicami in živahen nočno utrip na starodavnih kamnitih tlakih. Tudi lokacija ulice je odlična: samo nekaj korakov od starega pristanišča, opere in turističnih znamenitosti. Ulica…

Nadaljuj z branjem

Rakova Jelša: Od barakarskega naselja do predmestne idile

Aprila 2017 sem se po več kot tridesetih letih vrnil na Rakovo jelšo, ki sem jo skupaj s študenti in sodelavci na Centru za prostorsko sociologijo preučeval kot značilen primer urbane segregacije in neenakosti v prostoru. Rakova jelša je bila skupaj s podobnima »barakarskima naseljema« Sibirijo in Tomačevim v očeh javnosti simbolno in socialno stigmatizirana…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Hočemo visoke stropove

Adolf Loos je bil celotno življenje obseden z racionalizacijo. Zgodovino je videl kot prepočasno, a nezaustavljivo čiščenje vsega odvečnega. Ker je nekaj let ob koncu devetnajstega stoletja preživel v naprednih Združenih državah, nato pa se je vrnil v domačo in zaostalo Avstro-Ogrsko, je svojo vlogo še bolj kot v arhitekturni praksi videl v izobraževanju bivanjsko…

Nadaljuj z branjem

Bauhaus: Sto let lovorik in dilem

Letos mineva sto let od ustanovitve osrednje oblikovalske in arhitekturne ikone dvajsetega stoletja – šole Bauhaus. 12. aprila 1919 jo je v Weimarju med še svežimi ruševinami nemškega poraza v prvi svetovni vojni ustanovil Walter Gropius. Razpuščena je bila kmalu po prihodu nacistov na oblast leta 1933. Bauhaus in Weimarska republika si delita letnici rojstva…

Nadaljuj z branjem

Matevž Granda: Slabi temelji za nov inštitut

V Izoli nameravajo zgraditi novo stavbo inštituta InnoRenew, ki se osredotoča na raziskovanje uporabe lesa v grajenem okolju z namenom izboljšave inovacijskega potenciala slovenskega gospodarstva. Sliši se zanimivo in smiselno, sploh glede na dejstvo, da je Slovenija bogata z lesom in da je ta vir (pre)slabo izkoriščen. Inštitut je nastal leta 2017 na podlagi evropskega…

Nadaljuj z branjem

Lepo zaokrožena gentrifikacija

Mestna občina Ljubljana bo v prihodnjih letih uredila najjužnejši del Bežigrada, v katerem nekaj najdragocenejših slovenskih arhitektur sobiva z najzanikrnejšimi urbanimi zaplatami prestolnice. Navje, modernistični paviljoni Gospodarskega razstavišča in Baragovo semenišče so pomniki kultivirane in spoštovanja vredne preteklosti. Improvizirana parkirišča in skladišča pa prostorska manifestacija tranzicijskega pomanjkanja modrosti in discipline. Skrajni čas torej, da poskusimo…

Nadaljuj z branjem

Vladimir Šubic in arhitektura prepiha

Slovenska trideseta leta dvajsetega stoletja so imela mnogo obrazov. Navadno se med sabo izključujejo. Leta gospodarske krize in hude bede; obdobje politične diktature; prvi obrisi ideoloških konfliktov, ki se bodo kmalu razmahnili v svetovni vojni. Eden izmed njih pa je tudi izbruh nove urbane samozavesti, ki se ne naslanja več na preteklost. Namesto tega zre…

Nadaljuj z branjem

Matevž Granda: Koliko ste pripravljeni plačati za nagrado?

Nagrada je, če se naslonim na razlago iz SSKJ, dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje. Tudi v arhitekturi in oblikovanju se podeljujejo nagrade. Najznamenitejša nagrada za arhitekte je nedvomno Pritzkerjeva nagrada. Za arhitekturo pomeni to, kar je za znanost, medicino ali literaturo Nobelova nagrada. Veliko čast. Hkrati pa je prejemnik tudi…

Nadaljuj z branjem