Dear sweet mother of god, we’re in Eastern Europe, ugotovijo junaki kultnega najstniškega filma Eurotrip, ko se pred njimi odpre pogled na vrsto sivih blokov, med katerimi se razteza umazan hibrid med ulico in trgom. Blokovska naselja so bila odgovor na stanovanjsko problematiko povojne Evrope. Večino takšnih naselij v Zahodni Evropi so do danes že…
Nadaljuj z branjem
Pisalo se je leto 1999. V zraku je bilo čutiti prijetno vznemirjenje. Množica se je zbirala že od zgodnjih jutranjih ur in se nastavljala toplim majskim žarkom, ki so naznanjali, da se letos obeta še eno vroče poletje. Brenčanju množice se je pridružil mehak zvok drobnih valovov, ki so udarjali ob lesene pomole. Naenkrat je…
Nadaljuj z branjem
Arhitekturni jezik je prepreden s klišeji; v stroki radi govorimo o »potencialu« prostora; kjer laiki vidijo odprt in vabljiv ambient, arhitekti raje rečemo, da prostor »steče«; starejši občani posedejo na klopi, mi pa se spočijemu na »urbanem pohištvu«; mimoidoči prečkajo trg, mi pa se pogosteje sprehodimo skozi »dnevno sobo mesta«. Takšni izrazi včasih delujejo nekoliko…
Nadaljuj z branjem
Stanovanjska problematika je prerasla v stanovanjsko krizo, in če razumemo stanovanje oziroma dom kot osnovno človeško bivanjsko enoto, lahko torej govorimo o bivanjski krizi. Na globalni ravni smo priča umiku države iz stanovanjske preskrbe in njeni aktivni podpori zasebnih investitorjev, vrtoglavi rasti cen in nepremičninskim špekulacijam. Stanovanja so postala blago in investicijska priložnost. V Sloveniji…
Nadaljuj z branjem
Narodna Galerija v Ljubljani v seriji razstav Umetnost za nove dni že nekaj let zapovrstjo predstavlja umetnine iz Vladne umetnostne zbirke. Gre za obsežno zbirko slik, kipov in drugih umetnin, ki so bile kupljene, naročene ali pa pridobljene (na primer iz zloglasnega Federalnega zbirnega centra po drugi svetovni vojni) za potrebe vsakokratnih oblasti na Slovenskem.…
Nadaljuj z branjem
Kakšna je vloga umetnosti ob iskanju rešitev za skrb vzbujajoči problem globalne onesnaženosti? Jasno je, da je eden glavnih vzrokov za nemoč in zanemarljivi vpliv umetnosti na družbo ravno njeno nekritično, konformistično delovanje. Umetnost, pa naj bo še tako avtonomna, vire za svoj obstoj črpa iz institucij kapitala, tistih torej, ki bi morale biti njena…
Nadaljuj z branjem
Kako razmišljati o scenografiji? Podobno kot glasba tudi prostor na odru zares obstaja le v času gledališke igre ali operne predstave; vse, kar za njima ostane po uri ali dveh v zatemljeni dvorani, so njuni vizualni in tekstualni zapisi: načrti, skice, makete, notni zapisi in časopisne kritike. Če natisnjenim dramam še priznavamo status avtonomne literarnega…
Nadaljuj z branjem
Italijanski arhitekt in kartograf Giambattista Nolli je danes najbolj znan po svojem zemljevidu Rima iz leta 1748. Posnetek stanja Večnega mesta se ni proslavil le zaradi svojih monumentalnih dimenzij (skoraj 2×2 m) in izredne natančnosti (zemljevid je za podlogo planskim dokumentom mestna uprava uporabljala do sedemdesetih let dvajsetega stoletja), ampak tudi zaradi načina upodobitve javnega…
Nadaljuj z branjem
S sodelavcem stojiva pred kavnim avtomatom. Pritisnem številko 2. V odprtino pade plastični lonček, ki se napolni s kavo, na koncu prileti še plastična žlička. Prva kava danes. Do konca delovnega dne še dve. V enem mesecu več kot šestdeset plastičnih lončkov in žličk. V enem letu … groza me je pomisliti na številko. V…
Nadaljuj z branjem
Ulica d’Aubagne v središču Marseilla na prvi pogled predstavlja tipično mediteranski slikovit turistični stereotip: visoke stare hiše iz osemnajsega stoletja, na pol priprta polkna, sušenje perila na vrveh med ozkimi ulicami in živahen nočno utrip na starodavnih kamnitih tlakih. Tudi lokacija ulice je odlična: samo nekaj korakov od starega pristanišča, opere in turističnih znamenitosti. Ulica…
Nadaljuj z branjem
Moja najljubša scena v drugi sezoni HBO-jeve nadaljevanke Big Little Lies je, ko Amabella, ena od otrok glavnih junakinj, v šoli omedli od napada tesnobe. Slednjega naj bi zakrivil pouk, pri katerem obravnavajo okoljske probleme: seznanjajo se s posledicami, ki nas čakajo, če bomo ekološko stvarnost še naprej ignorirali, ter se učijo, kako živeti po…
Nadaljuj z branjem
Ideja Ljubljane, kot mesta z mediteranskih značajem ni prav nič novega, vsekakor tudi zaradi relativno bližnje lege Jadranskega morja. Vse od druge polovice 17. stoletja, ko je teolog, pisatelj in zgodovinar Janez Ludvik Schönleben znanstveno opredelil območje in lego rimske Emone prav v samem središču mesta, pa je antična in s tem mediteranska dediščina, močno…
Nadaljuj z branjem
Aprila 2017 sem se po več kot tridesetih letih vrnil na Rakovo jelšo, ki sem jo skupaj s študenti in sodelavci na Centru za prostorsko sociologijo preučeval kot značilen primer urbane segregacije in neenakosti v prostoru. Rakova jelša je bila skupaj s podobnima »barakarskima naseljema« Sibirijo in Tomačevim v očeh javnosti simbolno in socialno stigmatizirana…
Nadaljuj z branjem
Adolf Loos je bil celotno življenje obseden z racionalizacijo. Zgodovino je videl kot prepočasno, a nezaustavljivo čiščenje vsega odvečnega. Ker je nekaj let ob koncu devetnajstega stoletja preživel v naprednih Združenih državah, nato pa se je vrnil v domačo in zaostalo Avstro-Ogrsko, je svojo vlogo še bolj kot v arhitekturni praksi videl v izobraževanju bivanjsko…
Nadaljuj z branjem
Te dni smo se v Sloveniji gradnji zidov in žici na meji enoglasno uprli. Je šlo za pozno streznitev glede gradnje obrambnega sistema na južni meji? Zdaj smo resda proti žici, ampak ne proti svoji, temveč proti – italijanski. Zahodni sosedje s svojo skrajno nestrpno vlado razmišljajo o lastni žici na meji. Sicer šele štiri…
Nadaljuj z branjem
Letos mineva sto let od ustanovitve osrednje oblikovalske in arhitekturne ikone dvajsetega stoletja – šole Bauhaus. 12. aprila 1919 jo je v Weimarju med še svežimi ruševinami nemškega poraza v prvi svetovni vojni ustanovil Walter Gropius. Razpuščena je bila kmalu po prihodu nacistov na oblast leta 1933. Bauhaus in Weimarska republika si delita letnici rojstva…
Nadaljuj z branjem
V Izoli nameravajo zgraditi novo stavbo inštituta InnoRenew, ki se osredotoča na raziskovanje uporabe lesa v grajenem okolju z namenom izboljšave inovacijskega potenciala slovenskega gospodarstva. Sliši se zanimivo in smiselno, sploh glede na dejstvo, da je Slovenija bogata z lesom in da je ta vir (pre)slabo izkoriščen. Inštitut je nastal leta 2017 na podlagi evropskega…
Nadaljuj z branjem
Mestna občina Ljubljana bo v prihodnjih letih uredila najjužnejši del Bežigrada, v katerem nekaj najdragocenejših slovenskih arhitektur sobiva z najzanikrnejšimi urbanimi zaplatami prestolnice. Navje, modernistični paviljoni Gospodarskega razstavišča in Baragovo semenišče so pomniki kultivirane in spoštovanja vredne preteklosti. Improvizirana parkirišča in skladišča pa prostorska manifestacija tranzicijskega pomanjkanja modrosti in discipline. Skrajni čas torej, da poskusimo…
Nadaljuj z branjem
Slovenska trideseta leta dvajsetega stoletja so imela mnogo obrazov. Navadno se med sabo izključujejo. Leta gospodarske krize in hude bede; obdobje politične diktature; prvi obrisi ideoloških konfliktov, ki se bodo kmalu razmahnili v svetovni vojni. Eden izmed njih pa je tudi izbruh nove urbane samozavesti, ki se ne naslanja več na preteklost. Namesto tega zre…
Nadaljuj z branjem
Nagrada je, če se naslonim na razlago iz SSKJ, dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje. Tudi v arhitekturi in oblikovanju se podeljujejo nagrade. Najznamenitejša nagrada za arhitekte je nedvomno Pritzkerjeva nagrada. Za arhitekturo pomeni to, kar je za znanost, medicino ali literaturo Nobelova nagrada. Veliko čast. Hkrati pa je prejemnik tudi…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
