Viadukt Morandi v Genovi, ki se je pred dvema dnevoma zrušil in pod sabo pokopal več kot štirideset ljudi, je najnovejša izmed gradbenih katastrof, za katere je nekaj časa kazalo, da se lahko zgodijo samo v od oči in srca oddaljenih državah tretjega sveta. Potem pa se je lani zgodila stolpnica Grenfell, ki je pokazala,…
Nadaljuj z branjem
Demenca je pogosto označena za epidemijo 21. stoletja, pa tudi za najdražjo bolezen. Je diagnoza, ki kot senčni dvojček sledi civilizacijskim pridobitvam zahodnega, razvitega sveta. Napredek medicine, daljša življenjska doba ter obenem nevzdržna starostna piramida, kjer »baby boom« generacije iz prvih desetletij po drugi svetovni vojni pozneje niso nadomestile primerljivo velike generacije, so ustvarili glavne…
Nadaljuj z branjem
Kaj narediti s propadajočimi slovenskimi gradovi in dvorci? V svetovnem letu kulturne dediščine smo tudi na Outsiderjevih spletnih straneh predstavili nekaj alternativnih pogledov na reševanje in novo uporabo nepremične kulturne dediščine: od uspešne francoske pobude »crowdfundinga«, pri kateri lahko solastniški delež gradu de la Mothe-Chandeniers pridobite že za 50 eur in s tem prispevate k…
Nadaljuj z branjem
Ljubezensko zapeljevanje je mnogo bolj zahtevno in manj prefinjeno, odkar so arhitekti v stanovanja uvedli hodnike. Temu bi nedvomno pritrdil Jean-Francois de Bastide, francoski rokokojski pisatelj in dramatik, ki nam je zapustil enega izmed najbolj nenavadnih literarnih spojev arhitekture in erotike. V mikavnih in dekadentnih zadnjih desetletjih starega režima, ko je po Franciji grozeče odmevala…
Nadaljuj z branjem
Kadar pišemo zgodovino neke družbe, se ponavadi omejimo na presenetljivo ozek spekter dejstev. Tradicionalna zgodovina običajno sestoji iz letopisov vladarjev, dinastij, visoke politike, datumov bitk in seznamov zmagovalcev. Ne tako davno so zgodovinarji tem hudo omejenim vsebinam dodali še gospodarsko in kulturno zgodovino ter zgodovino zasebnega življenja. Sam pa sem mnenja, da bi si morali…
Nadaljuj z branjem
Sredi Ljubljane se skriva divji kos narave. Česa tako lepega in zelenega nima vsako mesto. Ljubljana je pač »najlepše mesto na svetu« in ima naziv Zelena prestolnica. Ta košček narave, ki je tako poseben in lep, je strogo zaščiten. Le redko kdo ve zanj, čeprav se mimo vsak dan vozijo tisoči. Tam ne boste srečali množice turistov,…
Nadaljuj z branjem
V preteklih letih je Mestna občina Ljubljana naročila in postavila toliko novih javnih plastik in spomenikov, da je več kot nadoknadila »spomeniški manko« preteklih desetletij. Pravzaprav je bila sprememba tako radikalna, da je spodbudila tudi kritike, ki mestni oblasti očitajo, da gre pri spomeniški inflaciji predvsem za ad hoc okraševanje očiščenega in za turiste prenovljenega…
Nadaljuj z branjem
Pred nekaj dnevi je Zbornica za Arhitekturo in Prostor objavila rezultate projektnega enostopenjskega natečaja za zasnovo vrtca v Kočevju. Strokovna komisija je izmed prejetih rešitev izbrala dve najboljši, ki si med seboj delita prvo mesto. To je nekoliko neobičajno, vendar iz drugih razlogov, kot bi morda pomislili najprej. Že v natečajnih pogojih namreč preberemo, da…
Nadaljuj z branjem
Nepremičninsko podjetje Quantum je letos v Hamburgu odprlo ambiciozno prenovljen kompleks Stadthöfe (Mesti dvori). Revitalizacija kompleksa, zgrajenega proti koncu devetnajstega stoletja, na približno 100.000 kvadratnih metrih ponuja 88 luksuznih stanovanj, pisarne, hotel, restavracijo, bare, trgovine in teraso na strehi. Precej tipična urbana luksuzna nepremičninska investicija, ki so jo med drugim zasnovali tudi v arhitekturni pisarni…
Nadaljuj z branjem
»Javni« pomeni, da je v lasti države oz. občine, da se financira iz javnega denarja in da na neki način pripada vsem nam, državljanom in občanom. In ker je tako, si jemljem pravico kritično prespraševati njegovo učinkovitost in delovanje. Ker najbolje poznam Ljubljano, se bom osredotočil na Ljubljanski potniški promet, in kar na začetku bom…
Nadaljuj z branjem
Ljubljanska univerza je del mesta in človek bi mislil, da je njen prostorski razvoj usklajen z razvojnimi smernicami mesta. Pa ni tako. To se kaže pri predvideni selitvi Fakultete za strojništvo (FS) in Fakultete za farmacijo (FF) iz centra mesta ob Aškerčevi na predmestno lokacijo ob biotehniško fakulteto. Ta selitev je za mesto stihijska in…
Nadaljuj z branjem
Lahko bi rekli, da sem bila, ko sem jo naposled uzrla, že precej na koncu s svojimi močmi. Pol ure kolesarjenja po precej valovitem terenu, in to na tešče, pa prebujajoča se sončna pripeka, zraven pa še vneto grlo; to ni kar tako. Ampak pogled nanjo mi je dal novih moči. Stala je tam, na…
Nadaljuj z branjem
Eden izmed nikoli zaključenih denacionalizacijskih procesov, na katere smo se v zadnjih treh desetletjih navadili podobno kot na globalno segrevanje, je spor med Festivalom Ljubljana in križniškim redom. Vrti se okrog starodavnega kompleksa Križank, ki so bile stoletja samostan Nemškega viteškega reda, po drugi svetovni vojni in Plečnikovi prenovi pa so postale sedež in glavni…
Nadaljuj z branjem
Stanovanjska zadruga Stan in dom na ljubljanskem Viču bo čez nekaj let praznovala stoletnico. Male vile s strmimi strehami, ki so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja zrasle v izrazito ubrano celoto, so do danes s prizidki in prezidavami v določeni meri postale predimenzionirane družinske nepremičninske špekulacije – tudi v tem se zgledujejo po nabuhli Rožni…
Nadaljuj z branjem
Po ne tako davni konvenciji je osebni podpis potrditev istovetnosti – z njim pred oblastjo in drug pred drugim dokazujemo svojo identiteto in unikatnost. Pred podpisi so obstajali pečati in znaki, ki so stoletja uspešno služili enakemu namenu – predvsem seveda zato, ker je bila večina populacije nepismena. Danes pa podpis že nadomeščajo elektronska kodna…
Nadaljuj z branjem
Leta 1923 je Le Corbusier v svet poslal eno tistih puhlic, ki jih imamo arhitekti tako radi, ker opozarjajo na pomembnost našega dela: »Arhitektura ali revolucija,« je oznanil. Komaj nekaj let po Oktobrski revoluciji je izjava pomenila drzno opombo na nevzdržno stanovanjsko stanje večine prebivalstva in na prepričanje porajajočega se prvega svečenika modernizma, da se…
Nadaljuj z branjem
Danes je za nekatere futurističen in vizionarski dan, za druge pa praznik norosti. Sredi kranjskega krožišča se bo namreč ob treh popoldne utelesil nov spomenik: spomenik bitcoinu. Pozabimo na debate in nesoglasja okrog Spomenika žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani, pozabimo tudi na obtožbe, da si je Mladinska knjiga pod pretvezo slavljenja Borisa…
Nadaljuj z branjem
Pišem vam v tiste daljne kraje, dlje od papirusovih ločij Nilovih delt, mimo zlatega Kaira iz vaših časov, še naprej, v Ozirisova prostranstva. Nihče ne ve, ali lahko to pismo doseže vaš naslov. Kraj, kjer lebdi vaša pokojna duša. Kličem vašega duha, spoštovani arhitekt. Dovolite mi, da se vam na kratko predstavim. Sem Novogoričanka in…
Nadaljuj z branjem
Piše se leto 2018. Osmi marec je in danes bomo v dar dobile rože. V našem okolju in družbenem sloju nam ni treba nikogar več spraševati za dovoljenje, če se želimo šolati, če želimo imeti lastno premoženje, če ne želimo imeti družine. Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani vsako leto vpiše znatno večje število ženskih…
Nadaljuj z branjem
Nedavno je mariborski založnik in galerist Primož Premzl javno predlagal, da bi ob stoletnici odločilne akcije Rudolfa Maistra v Mariboru, s katero je obranil slovensko severno mejo, generalu in pesniku končno postavili primerno monumentalno grobnico. Maister je namreč od leta 1934 pokopan na Pobreškem pokopališču v Mariboru v družinskem grobu, ki pa je bil že…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
