Živeti v urbanem okolju in imeti velik zasebni vrt je idilična, hkrati pa, žal, po vsej verjetnosti kontradiktorna vizija. Gostota prebivalstva in potrebe po zazidljivih površinah v mestih zelo hitro izrinejo še tako majhen zasebni vrt, kar je na neki način logično. Bistvena razlika med urbanim in ruralnim je prav v odnosu med pozidanim in…
Nadaljuj z branjem
Goldfinger, tretja filmska Bondiada po vrsti iz leta 1964, ima vse nujne sestavine: naslovno pesem, šarmantnega junaka (Sean Connery), hitrega Aston Martina z radarjem, brzostrelko in umetno meglo ter, seveda, celo vrsto upornih deklet, ki mu kljub temu podležejo po treh minutah (svobodna ljubezen šestdesetih se takrat še ni zares zgodila). Predvsem pa v filmu,…
Nadaljuj z branjem
Če se odločite poiskati odgovor na to vprašanje, morda menite, da bo to enostavno – odpreš pravilnik in prebereš, vendar je ta stvar nekoliko bolj zapletena. Optimalno velikost stanovanja je pravzaprav težko definirati, saj je naš občutek do velikosti bivalnega prostora izredno subjektiven: kaj je malo in kaj je veliko je pogojeno s kulturo in…
Nadaljuj z branjem
Zdrav spanec in ignoriranje internetnih komentatorjev sta ključ do dolgega in zdravega življenja. Če misel še nima statusa ljudske modrosti, ga bo verjetno kmalu pridobila. Moj spanec je sicer dokaj trden, branju komentarjev pod internetnimi novicami o arhitekturi pa se po navadi le težko uprem. Če so sanje, kot pravi Freud, kraljeva pot do nezavednega,…
Nadaljuj z branjem
Krize je že nekaj časa konec, cene stanovanj po Sloveniji in v urbanih centrih vztrajno rastejo, tudi zato, ker sta kreditosposobnost in s tem povpraševanje na vrhuncu, ponudbe novogradenj pa (skoraj) ni. V skladu z maksimo o plašnosti kapitala bo trajalo še nekaj let, da se bodo investitorji opogumili in začeli graditi; takrat pa bodo…
Nadaljuj z branjem
V spominu mi je ostal fantastičen izrek, ki mi ga je nekoč omenil kolega s faksa: »Arhitektovo znanje je kot sir ementalec, na mestih kompaktno, vmes pa so ogromne luknje.« In res je, vsaj v mojem primeru je na področju svetlobe velika luknja. Prav tej problematiki se mi je na faksu nekako uspelo izogniti, pa…
Nadaljuj z branjem
Čeprav je prvi krog predsedniških volitev mimo, si bom z majhno zamudo dovolil kratek komentar predvolilnih soočenj. Dejstvo je, da volilna udeležba pada, zaupanje javnosti v državne inštitucije še bolj. Predvolilna dogajanja so (bila) ena najbolj dolgočasnih v zgodovini slovenske demokracije. Sem pa v tem predvolilnem času naletel na zanimivo arhitekturno referenco. Detajl, ki po…
Nadaljuj z branjem
Kaj pomeni biti resnično predan član kolektiva? Kdaj je pripadnost podjetju ali skupini absolutna? Morda takrat, ko posameznik svojo dobrobit povsem podredi dobrobiti skupnosti. Skrajnost morda zaznamujejo japonski kamikaze iz druge svetovne vojne, v gospodarstvu pa je lahko podoba takšne prizadevnosti ad absurdum, torej onkraj zdravorazumskega nagona po samoohranitvi, uslužbenec, ki mu na pleča naložijo…
Nadaljuj z branjem
Naj kar takoj na začetku poudarim, da je bila delna prenova stavbe Državnega zbora pred zdaj že sedemnajstimi leti v veliki meri dokaj uspešna. Posegi arhitektk Sonje Miculinić, Albine Kindlhofer in Darje Valič so se omejili na javno najbolj izpostavljene dele častitljive zgradbe, ki je ena izmed naših zadnjih državniških celostnih umetnin. Razen v Veliki…
Nadaljuj z branjem
(Spet reportaža iz Palazzo Comelli, Benetke) Napisala: Chiaretta Sarfatti Arhitektura: Tinka Prekovič »Bodimo manj radovedni o ljudeh in bolj radovedni o idejah,« je odgovorila Marie Curie na vprašanje, kdo je bil genialni arhitekt … Vprašanje, v katerem so odzvanjale besede arhitektke o prostoru, ki spominja na temo in štrcanje golobjih kril v Dionizovem ušesu…
Nadaljuj z branjem
Izredno zanimivo je opazovati, kako iz Združenih držav v slovenski (medijski) prostor prihajajo teme in se o njih razpravlja, kot da je ameriška stvarnost istovetna s slovensko. Kot da je samo dejstvo, da smo mi del »Zahoda« pomeni, da so teme, ki se dogajajo tisoče in tisoče kilometrov onkraj Atlantika, na enak način tudi naše.…
Nadaljuj z branjem
Samospoštovanje, ki si ga arhitekti včasih kar nehote in po ustaljeni navadi namenjamo, ni vedno v sozvočju s čustvi splošne javnosti. Saj ne, da gojimo iluzije o množicah, ki nam pojejo hvalo. Arhitekt je pač oseba, ki je najbolj podobna uradnemu zastopniku neke novogradnje, saj predstavlja njenega avtorja, odvetnika in ambasadorja obenem. Zato ni presenetljivo,…
Nadaljuj z branjem
Ob 20. obletnici velike kemične katastrofe v indijskem mestu Bhopal sta aktivista Yes Men leta 2004 stopila v stik s svetovnimi medijskimi hišami kot domnevna tiskovna predstavnika korporacije Dow, ki je to nesrečo povzročila. Dow je po katastrofi, ki je vzela življenje več tisoč ljudem, povzročila dolgoročne zdravstvene posledice ljudem v okolici in uničila na…
Nadaljuj z branjem
Ko se odpravim iz bloka v centru Ljubljane, si že vnaprej skrbno preračunam približen čas potovanja do svojega cilja. Pot (s) delim s hitrostjo (v) 15 km/h, količnik pomnožim z 1.3 – faktorjem, ki upošteva žive in nežive ovire na poti in tako dobim čas (t) predvidenega potovanja po mestu. Ja, trpim za psihološkim simptomom…
Nadaljuj z branjem
Zadnje tri mesece je bilo na spletni strani Outsider.si veliko napisanega o stanovanjski problematiki. V seriji člankov smo opozarjali na težave stanovanjske politike v Sloveniji ter prikazali primere dobrih praks, predvsem v tujini. Ker se slovenska stanovanjska politika vse prepočasi in dokaj nerealno odziva na dejanske potrebe prebivalstva, smo se odločili pripraviti anketo »Stanovanja za…
Nadaljuj z branjem
Urša Menart je mlada režiserka. Živi in dela v Ljubljani. Slovenska javnost jo najbolje pozna po priljubljenih dokumentarcih Veš, poet, svoj dolg, Nekoč je bila dežela pridnih in Kaj pa Mojca? Trenutno se z ekipo sodelavcev pripravlja na snemanje filma Ne bom več luzerka. Njen novi film govori o Špeli, ki se je trmasto odločila…
Nadaljuj z branjem
Indigo: Posebna, časopisna izdaja revije Outsider Festival Indigo je center Ljubljane v treh septembrskih dneh preplavil s kulturo. Preko različnih umetniških praks, predavanj in debat so ustvarjalci, govorci in obiskovalci festivala lovili še tako izmuzljive resnice in razkrivali laži. V Outsiderju pa smo ob tej priložnosti pripravili posebno številko revije v obliki časopisa. Časopis…
Nadaljuj z branjem
Z arhitekturo se ukvarjam od leta 1996. Svoje prvo gradbeno dovoljenje sem v sodelovanju s starejšimi kolegi pridobival leta 1998. Takrat smo še imeli lokacijsko dokumentacijo, torej posebno obliko dovoljenja za poseg v prostor, ki je presojalo vplive na okolje, vplive na stranke in skladnost s prostorskim aktom. Tako imenovano »lokacijsko« so izdelovali več ali…
Nadaljuj z branjem
Še je čas, da se izognemo tveganju. Kljub širitvi prestolnice se je na območju med Celovško in Dunajsko cesto ohranilo veliko zeleno območje, kjer se je izoblikovala edinstvena kulturna krajina. Na vodovarstvenem območju, kjer s črpanjem podtalne vodo napajamo vodovodi sistem prestolnice, veljajo strogi regulacijski ukrepi, ki ohranjajo lepoto krajine le korak stran od…
Nadaljuj z branjem
Odnos državne politike do kulture in umetnosti v samostojni državi je, kot se zdi, ne glede na spremembe in zamenjave vlad konsistentno površen, destruktiven ali pa ga sploh ni. Na vse to sta v bližnji preteklosti v polemičnih in ostrih izjavah opozorila dva ugledna kulturna delavca, Vinko Möderndorfer in Peter Krečič – na žalost pa…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
