Blaž Šenica: Življenje nikoli več ni bilo enako

Mesta so bila zaradi svojih določujočih značilnosti praviloma središča izbruhov bolezni, ki so prerasle v velike zgodovinske epidemije ali celo pandemije in se izkazale kot dejavnik družbenih sprememb, pa tudi razmislekov, poizkusov in dejanskih sprememb v načrtovanju, oblikovanju in reorganizaciji mesta samega. V 5. stoletju p.n.št. je med peloponeško vojno izbruhnila ena prvih zanesljivo dokumentiranih…

Nadaljuj z branjem

Arhitektura izolacije, 4. del: Izolacija in segregacija v domači hiši

V času, ko se svet zapira v svoje domove, da bi se izognil širjenju koronavirusa, predstavljamo zgodovinske arhitekture, ki so na ta ali oni način služile izolaciji posameznikov ali skupin. Dom (ali vsaj idealno podobo doma) dojemamo kot varen prostor, kjer smo del enakopravne skupnosti in kjer so naše želje in potrebe upoštevane. Doma sprejemamo…

Nadaljuj z branjem

Tomaž Krištof: Potres

Situacijo, ki smo ji priča ob pojavu koronavirusa, smo v preteklih desetletjih lahko že neštetokrat preigrali v kinodvoranah ali pred televizijskimi zasloni v filmih katastrofe (priporočam Soderberghovo Kužno nevarnost / Contagion). Videli smo, kaj pomeni prihod nove bolezni, strah pred nevidnim smrtonosnim, kaj pomeni karantena, zaprte šole, prazni javni prostori, vojska na ulicah. Videli smo…

Nadaljuj z branjem

Obrat od betona?

Čudežen material, ki je v arhitekturi omogočil realizacijo presežkov in velikopoteznih projektov, ima tudi slabo stran. Masovna gradnja z betonom, energetsko izjemno zahtevna pridelava ter omejena možnost ponovne rabe prispevajo k podnebnim spremembam. A obstajajo tudi alternative. Beton, ki je v modernizmu omogočil razcvet in omogočil hitro urbanizacijo ogromnih področij, je v sodobni arhitekturi premalo…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Washington kot Skopje?

Prejšnji teden je najprej med ameriško, nato pa še med svetovno arhitekturno sceno zaokrožila vest o prihajajoči uradni arhitekturni politiki Združenih držav. V kabinetu predsednika Trumpa naj bi se pripravljala sprememba Vodilnih načel zvezne arhitekture iz leta 1962, tako da bo »klasicistični arhitekturni slog prednostni in privzeti slog za nove in prenovljene zvezne zgradbe.« Šestdeseta…

Nadaljuj z branjem

Katarina Gomboc Čeh: Odtis domačnosti

Začetek spomladanskega semestra, prvi izpiti so opravljeni. Vsa odločna sedem v prvo vrsto predavalnice. Na urniku so Slovenska narečja, predmet, posvečen slovenski dialektologiji. Vsak študent se predstavi nekoliko drugače kot sicer: pove, od kod je, kako govorijo doma, od kod so starši. Na karti slovenskih narečij poiščemo njegov kraj, mu določimo narečje. Sama oklevam: moja…

Nadaljuj z branjem

Pavel Gantar: Stanovanje je vprašanje družbene, in ne individualne blaginje

Pravzaprav ni velika skrivnost, kaj storiti, da bi izboljšali stanovanjsko preskrbo (če že ne odpravili stanovanjsko krizo) in tiste, ki nimajo rešenega stanovanjskega problema, odrešili mukotrpnih in izkoriščevalsko dragih zasilnih stanovanjskih rešitev, ki jih puščajo v negotovosti glede prihodnosti in blokirajo njihove življenjske ambicije. Skrivnost pa je – kako je mogoče, da v osnovi vemo,…

Nadaljuj z branjem

Lastnina in utopija v novem desetletju

Spodobi se, da poskusimo novemu desetletju takoj na začetku podeliti novo, boljšo in bolj humano vsebino, kot jo je imela ravnokar minula dekada. Kdo si želi še več finančne krize, geopolitičnih implozij in počasnega, a vztrajnega nazadovanja zgodovinskih družbenih pridobitev? Puristi bodo morda pripomnili, da se novo desetletje začne šele s prvim januarjem 2021. Nominalno…

Nadaljuj z branjem

Matic Majcen: Sožitje med čustvi in razumom

V filmu Gozdovi so še vedno zeleni – enem najbolj presenetljivih slovenskih filmov po osamosvojitvi nasploh – najdemo fascinanten zaključni prizor, morda celo najbolj navdahnjen izmed vseh v nedavni zgodovini slovenskega filma. V njem režiser Marko Naberšnik svojo pripoved o dveh vojakih v odročni gorski postojanki med I. svetovno vojno zaokroži z oddaljujočim kadrom, v…

Nadaljuj z branjem

Kolektivno tekmovanje

Umetniška ali arhitekturna vrednost ni nekaj objektivnega, ampak vsakokratni strokovni in družbeni dogovor. Za muzeje umetnosti, oblikovanja in arhitekture velja, da vzpostavljajo zgodovinski kanon: s selekcijo, vrednotenjem in publiciranjem določajo, katere izmed slik, kipov, stavb in drugih umetniških del so vredne ohranitve in spomina. Za nagrade in priznanja pa podobno velja, da naj bi vzpostavljale…

Nadaljuj z branjem