Miloš Kosec: Bo Trst novi Berlin ali nova Ljubljana?

Hecna misel: majhno, z zgodovino obremenjeno mesto v slepem črevesu italijanskega škornja – to je verjetno bolj običajen pogled na središče Tržaškega zaliva, le malo ljudi v Trstu vidi potencial za novo mednarodno središče ustvarjalcev in kreativcev. Trst in Berlin sicer imata nekaj skupnih zgodovinskih podobnosti, predvsem, da jih hladna vojna in (nekdanja) bližina meje…

Nadaljuj z branjem

Alen Hausmeister: Najdražji projekt je nedokončan projekt

Nemčija je v sodnem postopku z Evropsko komisijo zaradi zaščite tarifnega pravilnika HOAI (Honorarordnung für Architekten und Ingenieure), ki določa cene arhitekturnih in inženirskih storitev. Evropska komisija želi Nemčijo prisiliti k umiku pravilnika, ker naj bi omejeval dostop drugim arhitektom na nemški trg. ZAPS (Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije) in IZS (Inženirska zbornica Slovenije)…

Nadaljuj z branjem

Kam z vso to Dramo?

Zgodovina prihodnosti novega ljubljanskega gledališča   Slovenski kulturni prostor je nadvse bogat, pa naj gre za institucionalno ali alternativno, profesionalno ali amatersko kulturo – tu mislimo na prostor v prenesenem pomenu. Kako pa je z dejanskim, fizičnim prostorom, ki je kulturi namenjen? V Ljubljani deluje lepo število gledališč, med njimi so menda največja SNG Drama,…

Nadaljuj z branjem

Matevž Granda: Vse ali nič

Leta 2007 je bilo Plečnikovo leto. Obeleževali smo 50. obletnico mojstrove smrti (in 135-letnico njegovega rojstva). Istega leta je bila ustanovljena družba Bežigrajski športni park, katere namen je bila nadgradnja Plečnikovega centralnega stadiona v sodoben športni objekt. Družbo so ustanovili podjetje Elektronček (lastnik Joc Pečečnik), Mestna občina Ljubljana in Olimpijski komite Slovenije. Kmalu je bil…

Nadaljuj z branjem

Oblikovanje odlikovanj

Natanko na sredi praznične decembrske sezone kuhanega vina, božičnih praznikov in novoletne dekadence imamo v naši državi enega izmed dveh osrednjih državnih praznikov. Ob dnevu samostojnosti in enotnosti, dan po božiču, bo Predsednik republike v Predsedniški palači oziroma nekdanji stavbi deželne vlade Vojvodine Kranjske  verjetno tudi to leto podelil nekaj odlikovanj zaslužnim ženam in možem.…

Nadaljuj z branjem

Kriza in arhitektura

Se še spomnite krize? Bilo je pred komaj nekaj leti, ko so se poročila redno začenjala s statistiko nezaposlenosti in s prestrašenimi ugibanji, ali bomo v Sloveniji dobili stečajne upravitelje: trojko iz Bruslja.V arhitekturi so bili to depresivni časi, ki so pometli z večino slovenskih gradbincev, prerešetali marsikatero arhitekturno pisarno in popolnoma na novo vzpostavili…

Nadaljuj z branjem

Republika Plastika

Če družboslovje zaradi svoje ekonomske »neproduktivnosti« ne bo kmalu ukinjeno, bodo družboslovci prihodnosti lahko pri podrobnem preučevanju absurdnih političnih in kulturnih dosežkov v Republiki Sloveniji na začetku novega tisočletja odkrili prav zanimive, večinoma štiriletne krivulje. Vrhuncu ene izmed takih družbenopolitičnih krivulj se ravnokar bližamo: čez deset dni bodo lokalne volitve, ki bodo za nazaj osmislile…

Nadaljuj z branjem

Kdo se boji praznine?

Nedavna anketa Mestne občine Ljubljana o vprašanju, kaj storiti s praznino Trga Republike, se je končala z nadvse razveseljivim sklepom: kljub temu, da so se občasno pojavljali pozivi k »zapolnjenju« »neizkoriščenega« trga sredi Ljubljane s prireditvami, drevesi in klopmi, je tako med stroko kot javnostjo prevladalo mnenje, da naj praznina ostane – prazna. »Praznina« je…

Nadaljuj z branjem

Samograditeljske zgodbe

Samograditeljskih hiš se zadnja leta drži sumljiv sloves. Deloma je razumljivo, zakaj: so prevelike, neracionalne, pogosto slabo zasnovane in energetsko potratne. Zgrajene so bile za precej velike družine z ne več obstoječim življenskim slogom, danes pa v njih pogosto prebivata enen ali dva stanovalca. Predvsem pa predstavljajo osnovno gradbeno enoto slovenskega (pol)predmestja, ki se je…

Nadaljuj z branjem