POTREBUJEMO VEČ HLADNIH TUŠEV

Pravkar minula državna proslava ob Prešernovem dnevu je postregla s presenečenjem; enkrat za spremembo slavnostni nagovor, ki ga je letos prvič izvedel Vinko Möderndorfer, ni bil le obvezna, obenem pa nekoliko dolgočasna prva točka državne proslave. Möderndorferjev govor je poslušalce razdelil. Na eni strani so bili tisti, ki so bili hvaležni za iskreno in skrbno…

Nadaljuj z branjem

MORILCI, VOHUNI IN DRUGI SOPOTNIKI NA VLAKU

Tesni hodniki, kjer se dva mimoidoča komaj srečata. Šest spečih neznancev na štirih kvadratnih metrih. Eno stranišče za desetine ljudi. Recept za katastrofo ali pribežališče od odtujenosti sodobnega udobnega in individualističnega življenja? Specifična realnost skrajne ekonomizacije prostora na vlaku vzpostavlja posebne pogoje skupnega bivanja, ki so zaradi narave potovanja sicer le začasni, vendar pa včasih…

Nadaljuj z branjem

O čem govorimo, ko govorimo o Plečnikovi Ljubljani

Je Plečnikova Ljubljana konzervativno mesto ali dinamično mesto razvoja in rasti? Se Plečnikova Ljubljana obrača k preteklosti ali v prihodnost? Ko govorimo o Plečnikovi Ljubljani, pogosto gledamo samo na stebre in timpanone, ki jih je zgradil. Pogosto nas forma zavede. Zato velja, da je Plečnikova Ljubljana celostna umetnina ekscentričnega arhitekta, ki je skušal prenesti model…

Nadaljuj z branjem

MAKETE KATASTROF

Lani so Londončani obeležili 350 let od razvpitega požara, ki je leta 1666 uničil skoraj celotno srednjeveško leseno mesto. Na pogorišču se je nato osnoval nov zidan London, ki je v naslednjih stoletjih postal prestolnica največjega imperija, kar jih je videl svet. Skoraj popolno uničenje podobno kot lizbonski potres in cunami leta 1755 in ljubljanski…

Nadaljuj z branjem

POTREBUJEMO ARHIV NEUSPEŠNIH PROJEKTOV

Leta 1990 je Todd Lockwood v Burlingtonu v zvezni državi Vermont ustanovil knjižnico Brautigan. Poimenoval jo je po ameriškem pisatelju Richardu Brautiganu, navdihnila pa jo je pisateljeva novela »Splavitev: zgodovinska romanca 1966« iz leta 1971. V njej Brautigan opiše izmišljeno knjižnico, katere izključni namen je zbiranje vseh rokopisov, ki zaradi najrazličnejših razlogov nikoli niso bili…

Nadaljuj z branjem

Novi realizem ali nova banalnost?

V preteklih mesecih so se mnoge ljubljanske stoječe gradbene jame spet spremenile v gradbišča. Popolna stagnacija velikih in razvpitih gradbenih projektov, ki so iz prestolnice v kriznih letih ustvarili naluknjano lunarno pokrajino začasnih parkirišč in minimalno zaščitenih špekulativnih brezen, je očitno minila. Krasno, tako zavoljo novih investicij kot tudi zaradi na rob preživetja prignano arhitekturno…

Nadaljuj z branjem

VSTOPNINA ZA TIVOLI?

Cesar Jožef II. je bil med svojimi številnimi sorodniki v vseh osmih stoletjih zgodovine Habsburžanov verjetno edini, ki je premogel vsaj malo revolucionarne žilice. Ta se ni kazala le v ukinjanju samostanov in podržavljanju cerkvenih posesti ter preobrazbi raznolikih podedovanih habsburških dežel v eno monarhijo z enotno upravo, ampak tudi v majhnih, manj opaznih, pa…

Nadaljuj z branjem

ARHITEKT PROLETAREC

Švicarski arhitekt Hannes Meyer je danes najpogosteje omenjan v zvezi s svojim bauhausovskim obdobjem. Med letoma 1928 in 1930 je bil tudi drugi direktor slovite šole za arhitekturo in oblikovanje (za Gropiusom in pred Miesom). Za Bauhaus sta bili to dve burni leti in mnogi nekdanji kolegi so Meyerja pozneje obtoževali, da je šolo s…

Nadaljuj z branjem

PRI TRUMPU DOMA

Novoizvoljeni ameriški predsednik in »slovenski zet« Donald Trump je, kot je zapisalo že nešteto novinarjev, komentatorjev in analitikov, neznanka. Nihče (morda niti on sam) ne zna napovedati prihodnje ameriške notranje in zunanje politike. Ena izmed redkih napovedi, ki jih lahko tvegamo, pa je, da se bo interier Trumpovega prebivališča znatno izboljšal – pod pogojem seveda,…

Nadaljuj z branjem

SLOVENSKI GRADOVI STRAHOV DANES – 2. DEL

Po drugi svetovni vojni so veliko večino naših gradov in dvorcev njihovi lastniki zapustili: bodisi potomci starodavnih rodbin, katerih družinska drevesa so se v grajskih dvoranah vila od stropa do tal, bodisi malce novejši meščanski povzpetnik, ki so si priborili svoje »družinsko gnezdo« – ti slednji so bili idejni potomci Prešernovega novopečenega graščaka, ki je…

Nadaljuj z branjem

UMETNOST KURIRANJA

Hans Ulrich Obrist razmišlja o umetnosti kuriranja. Eden izmed superjunakov mojega otroštva je bil Sergei Diaghilev. Ni bil plesalec. Ni bil koreograf. Ni bil komponist. Ni bil režiser. Ampak je bil, če uporabim izraz, ki mi ga je povedal JG Ballard, povezovalec. Diaghilev je bil ustanovitelj Ballets Russes: združil je Stravinskega skupaj s koreografi, pa s…

Nadaljuj z branjem

OPTIMIZEM PRAZNEGA PODSTAVKA

Trafalgarski trg je na prvi pogled verjetno najbolj imperialistični javni prostor v britanski prestolnici. Bronasti patinirani generali in admirali ustvarjajo okamenelo panoramo davno minule osvajalske preteklosti Britanskega imperija; nad njimi na visokem stebru kraljuje Nelson, ki je svoji državi za dobro stoletje priboril prevlado na svetovnih morjih; stoletje, v katerem je Britanija vladala valovom. Podobne…

Nadaljuj z branjem