UMETNOST KURIRANJA

Hans Ulrich Obrist razmišlja o umetnosti kuriranja. Eden izmed superjunakov mojega otroštva je bil Sergei Diaghilev. Ni bil plesalec. Ni bil koreograf. Ni bil komponist. Ni bil režiser. Ampak je bil, če uporabim izraz, ki mi ga je povedal JG Ballard, povezovalec. Diaghilev je bil ustanovitelj Ballets Russes: združil je Stravinskega skupaj s koreografi, pa s…

Nadaljuj z branjem

OPTIMIZEM PRAZNEGA PODSTAVKA

Trafalgarski trg je na prvi pogled verjetno najbolj imperialistični javni prostor v britanski prestolnici. Bronasti patinirani generali in admirali ustvarjajo okamenelo panoramo davno minule osvajalske preteklosti Britanskega imperija; nad njimi na visokem stebru kraljuje Nelson, ki je svoji državi za dobro stoletje priboril prevlado na svetovnih morjih; stoletje, v katerem je Britanija vladala valovom. Podobne…

Nadaljuj z branjem

Namesto o jezikovni nadvladi razmišljati o jezikovnem sobivanju

Napovedana sprememba Zakona o visokem šolstvu, ki odpira prostor predavanjem v tujem jeziku, je domačo javnost razdelila na dva pola: spremembe zakona podpirajo Rektorska konferenca RS ter znanstvena sveta Kemijskega inštituta in Nacionalnega inštituta za biologijo; proti spremembam pa je večina jezikoslovne stroke: Slavistično društvo Slovenije, programski odbor Toporišičevo leto, tu je tudi Peticija za…

Nadaljuj z branjem

OUTSIDER: BREZ STRAHU

Outsider je mlada mednarodna revija o arhitekturi, kulturi in zanimivih osebnostih. Revija je nastala zaradi navdiha ob bogatem kulturnem prostoru, v katerem bivamo, iz ljubezni do ustvarjanja in iz upora proti pasivnosti. Izhaja v slovenski in nemški izdaji. Od kod ime Outsider? Nina Granda, glavna urednica: Ime povzema neodvisnost našega uredništva, za nami ne stoji…

Nadaljuj z branjem

DŽAMIJE IN NELAGODJE V ARHITEKTURI, 1. DEL

Če bi kdo pred dvajsetimi leti trdil, da bodo verski objekti politično najbolj kontroverzna arhitekturna naloga prihodnosti, bi se mu verjetno nasmejali. In vendar so se do danes mednarodne razmere tako temeljito spremenile, da je postala oblikovanje muslimanskih verskih objektov vsaj na Zahodu verjetno politično najbolj izpostavljeno arhitekturno vprašanje. Pa pustimo ob strani švicarski referendum…

Nadaljuj z branjem

KULTUROCID

Na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu je bila pred nekaj dnevi razglašena prva mednarodna sodba za uničevanje kulturne dediščine. Obtoženi Malijec Ahmad Al Faki Al Mahdi je dejanje priznal in tako postal tudi prvi obsojenec za t.i. kulturocid. Prelomnica za Haaško sodišče je tudi pomembno poglavje v boju proti na žalost spet aktualnim načrtnim uničevanjem…

Nadaljuj z branjem

MISELNI TRAK NAMESTO TEKOČEGA TRAKU

Mobilnost je bila velika tema v arhitekturi 60. let prejšnjega stoletja. Spomnimo se na študije mobilnih kapsulnih bivališč, pa na mobilno mesto Walking City skupine Archigram ali pa, če izpostavim enega od posebej lepih primerov, projekt Potteries Think Belt, Miselni trak v Potteriesu, arhitekta Cedrica Prica. To je bil arhitekturno urbanistični projekta za spremembo opuščenih…

Nadaljuj z branjem

Prebijanje inercije realnosti

V peti številki revije Outsider smo objavili štiri projekte, ki so zaris štirih arhitekturnih front, ki so jih avtorice in avtorji projektov prepoznali kot tiste, na katerih je z arhitekturo mogoče in treba nekaj narediti, tukaj in zdaj. Gre za izbor projektov, ki so nastali pri predmetu Analiza sodobne arhitekture na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani kot odgovor na nalogo, ki…

Nadaljuj z branjem

500 LET STAR ALI SODOBEN SPOMENIK?

Ob nedavnem obisku ruskega predsednika v Sloveniji je bila ena izmed točk s programom natrpanega popoldneva otvoritev spomenika ruskim in sovjetskim vojakom, ki so v 1. in 2. svetovni vojni padli na ozemlju današnje Slovenije. Spomenik sestavlja osmerica različno visokih stebrov iz hotaveljskega marmorja, na katerih so pritrjeni kipi ptic – žerjavov v letu. Podobno,…

Nadaljuj z branjem

VSE JE UMETNOST. VSE JE POLITIKA.

AI WEIWEI NA DUNAJU “Vse je umetnost. Vse je politika,« pravi Ai Weiwei (rojen leta 1957 na Kitajskem), eden najbolj priznanih sodobnih umetnikov na svetu. Udejstvuje se kot konceptualni umetnik, ustvarjalec dokumentarcev in aktivist, ki kritično reflektira kitajsko zgodovino, kulturo in politiko, prav tako pa se odziva na družbene realnosti migracij med državami in celinami.…

Nadaljuj z branjem

TURISTIČNI KATEKIZEM

Sv. Peter v vezeh je rimska cerkev v bližini Koloseja. Je ena izmed pomembnih bazilik Večnega mesta, ki zaradi verig, v katere je bil uklenjen sv. Peter, privablja mnoge romarje. Zaradi slavnega Michelangelovega mavzoleja papeža Julija II. pa je vsaj v primerjavi z Berninijevimi in Borrominijevimi baročnimi interierji dokaj skromno svetišče tudi obvezna postojanka umetnostnih…

Nadaljuj z branjem

Umetnost hoje po vodi

Bela, v berlinskem vetru plahutajoča platnena koža na Reichstagu nekaj let po nemški združitvi, preden ga je v sodobni parlament začel obnavljati Norman Foster; oblačenje mostu Pont-Neuf v Parizu; dela bolgarskega umetnika Christa in njegove že nekaj let pokojne žene Jeanne-Claude so se v javni spomin zasidrala kljub temu, da so bila zasnovana kot začasne…

Nadaljuj z branjem

NEANDERTALSKA ARHITEKTURA

Kaj se je zgodilo z neandertalcem? Homo sapiens neandertalensis je bil prvi Evropejec, ki pa je kmalu po prihodu svojega afriškega bratranca pred kakimi 45.000 leti, našega človeškega prednika Homo sapiens sapiens skrivnostno izginil. Vse, kar je za njim ostalo, je poleg skromnih arheoloških najdb nekaj sledi v našem genetskem zapisu, ki kaže, da so…

Nadaljuj z branjem

DRŽAVA IN ARHITEKTURA

Te dni obeležujemo 25-letnico državnosti Republike Slovenije. Osrednje slavje bo danes na Kongresnem trgu v središču Ljubljane; slavje ob razglasitvi državnosti leta 1991 je potekalo na bližnjem Ravnikarjevem Trgu republike, nekdanjemu Trgu revolucije. Že samo ta dva, na prvi pogled povsem objektivna podatka skrivata  v sebi kal vprašanja, ki ga želim postaviti. Okrogle obletnice vedno…

Nadaljuj z branjem

POROČANJE S FRONTE: TOKRAT IZ LJUBLJANE

V preteklih tednih smo na spletni strani Outsider veliko pisali o poročanju s fronte; geslo letošnjega beneškega Arhitekturnega bienala poziva k drugačni, bolj angažirani vlogi arhitektov in o nujnosti dialoga med stroko, politiko in splošno javnostjo pri urejanju vseh družbenih prostorskih zadev. Pa so nas, kot se rado zgodi, med zanosnimi premišljevanji zmotili dogodki na…

Nadaljuj z branjem

BENEŠKI BIENALE 2016: O KATERIH FRONTAH GOVORIMO?

Kot smo že večkrat poročali, letošnji Arhitekturni bienale v Benetkah preveva želja po komunikaciji z ljudmi izven hermetičnega kroga arhitektov. »Najbolj politični Bienale do sedaj« želi postati ne le teoretski in kritični pretres družbene in arhitekturne sodobnosti, ampak tudi izložba praks, ki kažejo, da so spremembe možne tukaj in zdaj. Dokaz, da obstajajo kritične in…

Nadaljuj z branjem