Tanja Zgonc je plesalka in koreografinja, zapisana butu, govorici hrbta, tibetanskemu budizmu, gledališkemu gibu. Kot pionirka buta močno zaznamuje domači in tuji prostor – prek delavnic, mentorstva na AGRFT in ustvarjanja gledaliških koreografij. Za lastna avtorska dela, ki jih je več kot dvajset, je prejela številne nagrade. Njena aktualna predstava Tulkudream, ki povezuje telo buta…
Nadaljuj z branjem
Tretjega februarja, malo pred svojim 69. rojstnim dnem, je umrl Tomáš Valena. Arhitekt, profesor arhitekture in urbanizma na Tehniški visoki šoli v Münchnu in raziskovalec Plečnikovega dela se je rodil v Pragi v slovensko-češki družini, od mladosti naprej pa je živel in delal v Nemčiji. Poleg arhitekture je študiral tudi filozofijo in umetnostno zgodovino v…
Nadaljuj z branjem
Gradovi na Slovenskem dr. Ivana Stoparja : ena prvih “odraslih” knjig, ki je bila povsem moja last. Od zgodnjih devetdesetih, ko sem jo prejel v dar, me spremlja vse do danes. Dolgoletna uporaba se ji zelo očitno pozna na že razrahljani vezavi, manj pa na skrbno ohranjenih platnicah in ljubosumno varovanih straneh. Še danes je…
Nadaljuj z branjem
Te dni mineva deset let, kar je umrl Tomaž Brate. Tomaža sem spoznala v študentskih letih, ko smo rasli strokovno in kot ljudje. Naša pričakovanja so bila velika in, verjeli smo, uresničljiva. Zapeljiv je bil njegov pogled na svet, privlačna njegova predanost arhitekturi. Prejemnik nagade Zlata ptica za izjemne dosežke na področju kulturnega ustvarjanja je v osemdesetih…
Nadaljuj z branjem
Metelkova je danes stvar mnogih in različnih prostorov, zajema mnogoterost. Je zapleten sestav idej, ki se od zgodnjih devetdesetih še danes hitreje vpisuje, kot se ga razbira. Je prostor nebroja zgodb, ki so se zaradi tega ali onega razloga končale, zgodb, ki jih še zmeraj pišemo, in je prostor, kjer se v tem trenutku začenjajo…
Nadaljuj z branjem
Štiriindvajsetega avgusta je v Sarajevu umrl Ivan Štraus, ki se je v tem nacionalno fluidnem in nemirnem okolju identificiral za bosanskega arhitekta slovenskega in hercegovskega porekla (njegov oče je bil Slovenec). Štraus je bil eden izmed zadnjih velikih visoko- in poznomodernističnih arhitektov, katerih kariera se je časovno skoraj povsem ujemala z obstojem socialistične Jugoslavije. V…
Nadaljuj z branjem
Kako ste začeli oblikovalsko pot? Kdo je na vas, kot oblikovalko, ključno vplival? Lahko bi rekla, da sem svojo oblikovalsko pot začela z študijem vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Pred tem sem študirala umetnostno zgodovino in si želela vzporednega študija na slikarstvu, vendar to takrat ni bilo mogoče. Če povem po…
Nadaljuj z branjem
»Kič ni samo estetski problem, je tudi stanje duha človeštva. Na področju umetnosti pa lahko vendarle pridobi lastno veličino.« (besede Gilla Dorflesa, ki je prav kiču leta 2012 posvetil razstavo na milanskem Triennalu) »Glejte, ne začenjajva s spomini ali z ljudmi, ki sem jih poznal, družinami Saba, Montale, Svevo. Preidiva takoj k bistvu, danes nimam…
Nadaljuj z branjem
Kakšni se ti zdijo pa razmetani interierji? Ne morem pozabiti fotografij hiše – ateljeja nekega švicarskega umetnika. Zelo nedekadentno fotografirano, kot bi ti fotografiral. Zelo eksaktno. Popolna arhitektura. Jasna misel. Vendar iz fotografij nikakor nisi mogel razbrati, ali umetnik v tistem prostoru živi, ali gre za dnevno sobo ali depo. Vse je bilo razmetano. Tako…
Nadaljuj z branjem
Poleti smo poskrbeli za prenovo podobe spletne strani, ki jo berete. Od maja 2015, ko smo sočasno z izidom prve tiskane številke revije Outsider začeli objavljati prispevke na spletni strani, smo si pridobili široko občinstvo. Odprli smo veliko zanimivih tem, odmevnih komentarjev in objavili širok spekter kakovostne arhitekture. Spletna stran dopolnjuje tiskano edicijo, se od…
Nadaljuj z branjem
Urša Menart je mlada režiserka. Živi in dela v Ljubljani. Slovenska javnost jo najbolje pozna po priljubljenih dokumentarcih Veš, poet, svoj dolg, Nekoč je bila dežela pridnih in Kaj pa Mojca? Trenutno se z ekipo sodelavcev pripravlja na snemanje filma Ne bom več luzerka. Njen novi film govori o Špeli, ki se je trmasto odločila…
Nadaljuj z branjem
Marko Lukić je pred desetletji iskal izzive v najtežjih plezalnih smereh, zdaj že več kot dve desetletji išče poti v podjetništvu, ki jih še nihče ni prehodil. Marko Lukić je srce podjetja Lumar. Bil je prvi pri nas, ki je videl potencial v kombinaciji vrhunske arhitekture in sonaravne gradnje. Pogovor z njim je jasen in…
Nadaljuj z branjem
Dr. Gašper Tkačik (1979) je po študiju matematične fizike v Ljubljani in doktoratu na Univerzi v Princetonu postal podoktorski raziskovalec na Univerzi v Pensilvaniji, v letu 2011 pa je začel s profesorskim delom na elitnem mednarodnem institutu za znanost in tehnologijo v Klosterneuburgu v bližini Dunaja (IST Austria). Letos je na institutu prejel redno profesuro. Aktiven…
Nadaljuj z branjem
S Kazuyo Sejima (1) smo se pogovarjali 3. oktobra 2015* na dunajski fakulteti za uporabne umetnosti Die Angewandte (2), kjer je zasedla mesto gostujoče profesorice za arhitekturo. Njena predhodnica Zaha Hadid je poleti 2015 končala svoj seminar. Še ena zvezdniška arhitektka, še ena ženska, ki je kurirala beneški arhitekturni bienale (2010). Še ena Pritzkerjeva nagrajenka.…
Nadaljuj z branjem
Arhitektka Maja Ivanič je aktivna tako v praksi kot v publicistiki, je predsednica Društva arhitektov Ljubljane in predsednica mednarodne konference Piranski dnevi arhitekture. Arhitektura za izobraževanje je ena izmed tem, ko jo posebej zanimajo. Leta 2008 je skupaj z arhitektko Špelo Kuhar uredila pregledno knjigo Sodobna arhitektura šol v Sloveniji 1991–2007. Izobraževalne ustanove pomenijo prve trajne…
Nadaljuj z branjem
Ko smo že pred več kot desetletjem bodoči arhitekti – bruci ob začetku prvega letnika »na Grabnu« poslušali sprejemni nagovor dekana, nas je pred morebitnimi strahovi glede bodočih služb potolažil, da sicer ve za mnoge arhitekte brez služb, ne pozna pa nobenega arhitekta brez dela. Arhitekti smo zaradi preseka tehničnih, naravoslovnih in humanističnih znanj v…
Nadaljuj z branjem
Feld pomeni polje. Definira nekaj, kar je vmes. Lahko so to elementi, osebe, discipline. Odpira različne asociacije – teorija polja, polje raziskav, meje polja, Bourdieujevo polje … Za tiste, ki iščejo skrivnosti, pa skupaj s številko razkriva tudi mesto in naslov. Delo feld72 raziskuje presečišče med arhitekturo, uporabnim urbanizmom in umetnostjo. Michael Obrist – Feld72…
Nadaljuj z branjem
ČE SI ARHITEKT, NAREDI PROSTOR ČLOVEKU – IN SE UMAKNI Pogovarjala se je: Nina Granda Herman Hertzberger(1932, Nizozemska) velja za enega najvplivnejših arhitektov zadnjih 30 let. Sam se ima za socialno angažiranega arhitekta, s strastjo do oblikovanja stavb po meri človeka. Stavba mora dimenzijsko ustrezati merilu človeka, da mu omogoča polno gibanje. Bistvena lastnost arhitekta…
Nadaljuj z branjem
Outsider je mlada mednarodna revija o arhitekturi, kulturi in zanimivih osebnostih. Revija je nastala iz navdiha ob bogatem kulturnem prostoru, v katerem bivamo, iz ljubezni do ustvarjanja in iz upora proti pasivnosti. Izhaja v slovenski in nemški izdaji. Od kod ime Outsider? Nina Granda, glavna urednica: Ime povzema neodvisnost našega uredništva, za nami ne stoji…
Nadaljuj z branjem
Ko nekoga spoznam in me ta vpraša, od kod sem, iz katerega mesta na Japonskem, mu rečem: »Jaz sem iz kraja Shizuoka.« In mu razložim, kje je to. Na kratko. Slavni kraj wasabija in zelenega čaja. Wasabi prihaja iz moje rojstne vasi! Dobro je, da ljudje tu v Sloveniji poznajo suši in so z mojo razlago hitro zadovoljni. Biti japonski…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
