Pogovor z Metko Krašovec (1941 – 2018) je bil narejen poleti 2017. Njena zgodba je pripoved o barvah, zvenenjih, eksotičnih potovanjih in hrepenenju po Mediteranu. O ljubezni, usodi in neverjetnih naključjih. To je zgodba ženske, ki utira nove poti. Metka Krašovec je postala prva profesorica slikarstva na ljubljanski likovni akademiji, prva ženska z retrospektivno razstavo…
Nadaljuj z branjem
Sozvočje v arhitekturi je prava tema za pogovor z arhitektoma, ki arhitekturo temeljno zbližujeta z naravo, s čutili, z vsemi razsežnostmi bivanja, s celovitim prostorčasjem, kot pravi Aleksander Ostan. Obiščem ju v ateljeju ob vznožju poti iz mesta na Ljubljanski grad, v obetajočem prostoru nad mestom, ki na vrvež ponuja umirjen pogled z distance ……
Nadaljuj z branjem
Philip Goad v svoji knjigi New Directions in Australian Architecture Petra Stutchburyja označi kot »liričnega tehnologa«. Težko bi našli boljši, bolj koncizen opis njegove prakse ali njega samega. Stutchbury ima oster in natančen um inženirja in dušo pesnika. Vsak detajl izkazuje predanost učinkovitosti, uporabnosti, trajnosti, a celote, sestavljene iz teh detajlov, so epske pesnitve o…
Nadaljuj z branjem
Zadnji intervju s pokojnim etnologom Zmagom Šmitkom Pogovarjala sta se: Nina Petek in Jan Ciglenečki Zmago Šmitek je bil samoumevna izbira za pogovor o Indiji. Ko smo leta 2017 skupaj z Borutom Škodlarjem začeli pripravljati knjigo intervjujev o stikih Slovencev z Indijo, smo vanjo želeli vključiti pričevanja naših raziskovalcev, duhovnih iskalcev, »hipijev«, popotnikov in alpinistov,…
Nadaljuj z branjem
Neža Knez (1990) je bila najprej vrhunska športnica. Sprva je igrala tenis, temu je sledilo kolesarstvo; štiri leta je vozila kolo v svetovnem pokalu in bila med prvimi desetimi na svetu. Potem se je posvetila umetnosti. Leta 2014 je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani diplomirala iz kiparstva in leta 2017 tam tudi…
Nadaljuj z branjem
Pritzkerjevo nagrado 2020 sta prejeli irski arhitektki Yvonne Farrell in Shelley McNamara! Z njima smo se pogovarjali leta 2018, pred odprtjem 16. beneškega bienala. Intervju je bil objavljen v Outsider #13 (pomlad 2018). Yvonne Farrell in Shelley McNamarra, kustosinji 16. arhitekturnega bienala v Benetkah, sta leta 1978 na Grafton Streetu, glavni nakupovalni ulici v Dublinu,…
Nadaljuj z branjem
Luka Marčetič je multipraktik slovenske gverilske filmske, televizijske in spletne produkcije. Je scenarist, igralec in režiser, zaslužen za revolucionarno slovensko spletno serijo Dan ljubezni, ki že od svojega nastanka leta 2009 na platformi YouTube beleži zavidljivo gledanost. Na isti platformi je nadaljeval z Mojim asocialnim življenjem, vsakdanjimi prigodami asocialnega faliranega študenta, ki svoje nerodne interakcije…
Nadaljuj z branjem
Z Borisom Podrecco sva se v zadnjih dveh letih pogosto srečala. Večkrat sem ga obiskal v njegovem ateljeju na Jörgerbadgasse 8. Pogovori so včasih trajali tudi več ur. Beseda je tekla o marsičem. Od umetnosti in seveda arhitekture do različnih anekdot iz njegovega življenja. Pogosto o aktualnih zadevah na gradbiščih in različnih znanih osebnostih. Tako…
Nadaljuj z branjem
Intervju: Ivan Juretić, arhitektNapisala: Ana Malalan, Anselma Arhitekt, mizar, oblikovalec, čebelar, vinar, planinec, jadralni padalec, vse to je Ivan Juretić. Sinteza vseh teh ljubezni se najbolj odraža v bivakih, ki jih sam sprojektira, zgradi in opremi v hribih, brez elektrike in dostopa za avtomobile. Je perfekcionist z izrednim občutkom za prostor in širokim obrtniškim znanjem.Spodnji…
Nadaljuj z branjem
Na prvi pogled intima (v smislu zaupnosti, prisrčnosti, iskrenosti, poglobljenega odnosa …; Verbinc, Slovar tujk) in Himalaja, ena najbolj veličastnih pokrajin našega planeta ter obenem soznačnica za »kri, znoj in solze«, temu legendarnemu trojčku pa je treba dodati še mraz in pomanjkanje kisika, nimata nič skupnega. A ta pomislek »na prvo žogo« ne bi mogel…
Nadaljuj z branjem
Barbara Čeferin, ki vodi zasebno Galerijo Fotografija v Ljubljani, od lani v novem sektorju knjižnega sejma Fotocona v preddverju Linhartove dvorane Cankarjevega doma predstavlja fotografsko umetnost v knjižni obliki. Poleg slovenskih samozaložnikov in založb so v naboru tudi izdaje tujih založb, del programa pa so tudi pogovori s slovenskimi ustvarjalci, avtorji fotoknjig. Lani ste na…
Nadaljuj z branjem
Arhitektka Iva Smrke Kröger se je na obvezno študijsko prakso v 9. semestru namesto v katerega izmed ljubljanskih birojev podala v švicarski Herzog & de Meuron, enega najbolj vplivnih, inovativnih in kakovostnih arhitekturnih birojev na svetu. Način dela in svet vrhunske arhitekture sta jo prevzela in bila je dovolj prodorna, da so ji ponudili redno…
Nadaljuj z branjem
Tanja Zgonc je plesalka in koreografinja, zapisana butu, govorici hrbta, tibetanskemu budizmu, gledališkemu gibu. Kot pionirka buta močno zaznamuje domači in tuji prostor – prek delavnic, mentorstva na AGRFT in ustvarjanja gledaliških koreografij. Za lastna avtorska dela, ki jih je več kot dvajset, je prejela številne nagrade. Njena aktualna predstava Tulkudream, ki povezuje telo buta…
Nadaljuj z branjem
Tretjega februarja, malo pred svojim 69. rojstnim dnem, je umrl Tomáš Valena. Arhitekt, profesor arhitekture in urbanizma na Tehniški visoki šoli v Münchnu in raziskovalec Plečnikovega dela se je rodil v Pragi v slovensko-češki družini, od mladosti naprej pa je živel in delal v Nemčiji. Poleg arhitekture je študiral tudi filozofijo in umetnostno zgodovino v…
Nadaljuj z branjem
Gradovi na Slovenskem dr. Ivana Stoparja : ena prvih “odraslih” knjig, ki je bila povsem moja last. Od zgodnjih devetdesetih, ko sem jo prejel v dar, me spremlja vse do danes. Dolgoletna uporaba se ji zelo očitno pozna na že razrahljani vezavi, manj pa na skrbno ohranjenih platnicah in ljubosumno varovanih straneh. Še danes je…
Nadaljuj z branjem
Te dni mineva deset let, kar je umrl Tomaž Brate. Tomaža sem spoznala v študentskih letih, ko smo rasli strokovno in kot ljudje. Naša pričakovanja so bila velika in, verjeli smo, uresničljiva. Zapeljiv je bil njegov pogled na svet, privlačna njegova predanost arhitekturi. Prejemnik nagade Zlata ptica za izjemne dosežke na področju kulturnega ustvarjanja je v osemdesetih…
Nadaljuj z branjem
Metelkova je danes stvar mnogih in različnih prostorov, zajema mnogoterost. Je zapleten sestav idej, ki se od zgodnjih devetdesetih še danes hitreje vpisuje, kot se ga razbira. Je prostor nebroja zgodb, ki so se zaradi tega ali onega razloga končale, zgodb, ki jih še zmeraj pišemo, in je prostor, kjer se v tem trenutku začenjajo…
Nadaljuj z branjem
Štiriindvajsetega avgusta je v Sarajevu umrl Ivan Štraus, ki se je v tem nacionalno fluidnem in nemirnem okolju identificiral za bosanskega arhitekta slovenskega in hercegovskega porekla (njegov oče je bil Slovenec). Štraus je bil eden izmed zadnjih velikih visoko- in poznomodernističnih arhitektov, katerih kariera se je časovno skoraj povsem ujemala z obstojem socialistične Jugoslavije. V…
Nadaljuj z branjem
Kako ste začeli oblikovalsko pot? Kdo je na vas, kot oblikovalko, ključno vplival? Lahko bi rekla, da sem svojo oblikovalsko pot začela z študijem vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Pred tem sem študirala umetnostno zgodovino in si želela vzporednega študija na slikarstvu, vendar to takrat ni bilo mogoče. Če povem po…
Nadaljuj z branjem
»Kič ni samo estetski problem, je tudi stanje duha človeštva. Na področju umetnosti pa lahko vendarle pridobi lastno veličino.« (besede Gilla Dorflesa, ki je prav kiču leta 2012 posvetil razstavo na milanskem Triennalu) »Glejte, ne začenjajva s spomini ali z ljudmi, ki sem jih poznal, družinami Saba, Montale, Svevo. Preidiva takoj k bistvu, danes nimam…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
