Ne vem točno, kdaj, katero leto je bilo, ne letni čas, bilo pa je jutro, ko sem v prehodu pred knjižnico Otona Župančiča na manjši stojnici s knjigami, ki so jih dali v sezonski odpis, opazil knjižico z naslovom Sinturbanizam Vjenceslava Richterja. Izšla je pred več kot pol stoletja, leta 1964, pri zagrebški založbi Mladost…
Nadaljuj z branjem
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE, DEŽELA, KJER SE MED DRUGIM CEDITA SLOVENSKA ZAVIST IN SOCIALNA NEENAKOST Zakaj sem že odšla v tujino in zakaj se ne vrnem domov, če je doma tako lepo? “Vau, v Ameriki živiš, joj, kako ti zavidam,” mi reče prijateljica. “A je res tako lepo kot v filmih?” naivno doda. Takšne in drugačne…
Nadaljuj z branjem
Petra Mucka, ki se Maxa Fabianija še dobro spominja, smo prosili, naj svoje spomine povzame v zapisu za 3. številko Outsiderja. Peter Muck je prapranečak Maxa Fabianija. V naši širši družini je vrsta posebnežev pa tudi pomembnih oseb. Med slednje se seveda na visoko mesto uvršča Max Fabiani, ki smo ga vedno klicali le stric…
Nadaljuj z branjem
Prvi nasveti, ki sem jih dobil na Japonskem, so bili od profesorja, ki nas je gostil na univerzi v Osaki: ”Dve stvari sta tabu na Japonskem. Prvo so brezdomci in drugo so jakuze. O teh stvareh naj se ne bi razpravljalo.” In tudi nisem, vse do konca ponovoletnih praznikov 2014, ko sem bil povabljen na…
Nadaljuj z branjem
O mestu, ki sem ga zapustil, mestu, kjer osebne zgodbe iz preteklosti krojijo razmerja sedanjosti in prihodnosti . Slabe tri tedne je, odkar sem svoje življenje zapakiral v nekaj škatel in se ob veliki pomoči prijatelja, vizualnega umetnika Mateja Andraža Vogrinčiča, odpeljal proti Berlinu. Za nedoločen čas. Bilo je ravno sredi medijske evforije in najave…
Nadaljuj z branjem
Pri nas naj bi nekaj znal, potem ko si se izšolal v temu namenjeni učni ustanovi, in še nekaj letih prakse. Tukaj pa naj bi se ves čas učil, in bil pravzaprav nenehno na dopolnilnem izobraževanju. Kot igralec v Ameriki se moraš nenehno izobraževati in dopolnjevati svoje znanje, biti povsem v skladu s sodobnimi smernicami…
Nadaljuj z branjem
Ko smo konec osemdesetih, zaradi Markovićeve reforme jugoslovanskega dinarja, pogosto hodili na poceni nakupe v sosednjo Avstrijo, se mi je posebej vtisnil v spomin način prodaje dnevnega časopisa: vreče s časopisi so bile pritrjene na stebre javne razsvetljeve in nad njimi majhna škatlica z režo, kamor si vstavil kovanec (takrat nekaj šilingov, danes kak evro)…
Nadaljuj z branjem
Umetnostni zgodovinar Jani Pirnat je živel v letih med 2013 in 2014 z družino v Osaki in raziskoval sodobno japonsko kulturo skozi prijateljevanje z umetniško skupino Art Unidentified. Spomnim se, da sem očetu, preden smo z družino za nekaj časa odšli na Japonsko potarnal, da sem star 40 let in v Sloveniji ničesar več ne…
Nadaljuj z branjem
Manjša inventura zdomca za tipkovnico. Misli z druge strani meje. Soočen z manjšo inventuro se sprašujem, koliko se je v zadnjih šestih letih, odkar živim in delam v Londonu, spremenil moj pogled na Slovenijo? Kaj mi o razlikah med zdajšnjim delovnim okoljem in domačim prostorom govorijo izkušnje? Kje se kažejo priložnosti in pomanjkljivosti na obeh…
Nadaljuj z branjem
Zakaj si avtor, sicer pisatelj in prevajalec, s svojimi klient(kam)i zgolj e-dopisuje in kako da je lahko ta unikatna oblika svetovanja uspešna Moja ordinacija je virtualna, ker bi mi redne seanse v živo preveč zajedale v moje siceršnje književniško delo. Poleg tega sem povečini na tujem. Ta oblika svetovanja sumljivo diši po »Dragi Heleni«, a…
Nadaljuj z branjem
Sam se ne počutim kot “Slovenec”. Življenje poznam kot čas, razdeljen med Slovenijo in tujino: v Sloveniji sem do zdaj preživel deset let, v tujini dvanajst. Odraščal sem v glavnem v Avstraliji in na Irskem, a Avstralec tudi nisem, niti Irec. Nekoč me je skrbelo, da tu obstaja problem; da je morda nekaj narobe, da…
Nadaljuj z branjem
Slovenci smo zelo športen narod. Uspehi naših smučarjev, rokometašic, odbojkarjev, skakalcev, padalcev, tenisačev, tudi namiznih, nogometašev, futsalašev, kolesarjev, motoristov, avtomobilistov, biatloncev, triatloncev, basketašev, itd., so včasih edine pozitivne novice, ki jih slovenski mediji servirajo svojim gledalcem, bralcem in poslušalcem. Statistika o doseženih olimpijskih kolajnah na prebivalca nas vsakič uvrsti v svetovni vrh (majhnost nam vsaj…
Nadaljuj z branjem
Vsaka država ima svoje značilnosti, a nekatere včasih opaziš šele, ko jih v tujini ni nikjer na spregled. Zame je to, malce presenetljivo, način, kako se Slovenci družimo, navezujemo in ohranjamo stike s prijatelji in znanci, ter pomembnost, ki jim jo pripisujemo. V primerjavi z Ameriko, kjer trenutno živim, smo pri nas precej bolj konkretni.…
Nadaljuj z branjem
Zorana Baković, publicistka Babica Chen je s tržnice vlekla voziček, poln zelenjave in sadja. Pri tem se ji ni nikamor mudilo. Pazila je le, kje stopa, in imela v mislih sinovo opozorilo, da ne sme pasti po stopnicah. Pri šestinosemdesetih letih ti ni treba biti hiter. V hitrem Šanghaju, kjer vsa družina drvi od jutra…
Nadaljuj z branjem
Znanost je bogastvo vsega sveta, ne glede na to, kje živimo in kdo nas za naše delo plačuje. Dober znanstvenik lahko dela v katerikoli državi sveta. Razumljivo pa dobiček njegovega/ njenega dela ostane v deželi, kjer živi. Slovenci smo lahko ponosni na izobraževalni sistem. Tudi sam sem proizvod slovenskega osnovnega znanja vse tja do univerze,…
Nadaljuj z branjem
Santiago de Čile: nikoli si nisem predstavljala, da me bo pot pripeljala sem. In po mesecu dni sem bila na smrt prepričana, da me ta kraj čez en mesec ne bo več videl. Pa sem še zmeraj tukaj. Po več kot letu dni, v drugi službi, četrtem stanovanju, z začasno vizo in čilsko osebno v…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
