Dragi Outsider, kako naj bi človek pisal o lepoti in kako o nebeški lepoti? In zakaj izbiraš mene, ki o tem tako malo vem? Vendar če si upaš ti, potem bom tudi jaz. Vsaj poskusil. Začenjam z mislijo, ki ni moja. Nadaljujem s štirimi, pravzaprav petimi besedami. Vsaki od njih dodam nekaj misli iz navadnega…
Nadaljuj z branjem
Saj znamenitega pisoarja iz leta 1917, ki ga je Marcel Duchamp, eden največjih umetnikov 20. stoletja, postavil v galerijski prostor in mu s tem podelil status umetnine, ne bi imelo smisla na novo tematizirati, če ne bi umetnik na ta način povzdignil v zavest nekaj nedopustnega. Duchamp namreč ni razstavil kavnega mlinčka, niti kakšne druge…
Nadaljuj z branjem
Sredi Ljubljane se skriva divji kos narave. Česa tako lepega in zelenega nima vsako mesto. Ljubljana je pač »najlepše mesto na svetu« in ima naziv Zelena prestolnica. Ta košček narave, ki je tako poseben in lep, je strogo zaščiten. Le redko kdo ve zanj, čeprav se mimo vsak dan vozijo tisoči. Tam ne boste srečali množice turistov,…
Nadaljuj z branjem
Ker vesoljna Slovenija trenutno doživlja orgazem za orgazmom med drobnjakarskimi špekulacijami, kakšno vlado bomo dobili, naj jo opomnim, da si lahko oddahne. Ne glede na levi ali desni koalicijski obrat bomo zagotovo dobili vlado, ki nam ne bo izboljšala življenja. Mnogo večja je verjetnost, da nam ga bo poslabšala, saj v programih slovenskih strank ni…
Nadaljuj z branjem
Medtem, ko v svetu testirajo in načrtujejo koridorje za Hyperloop, so na železniški postaji Tivoli postavili nadstrešnico. Pravzaprav dve. Projekt za nadstrešnice je star že nekaj let. Če se ne motim, je bil interni natečaj organiziran leta 2010. Po osmih letih so ju uspešno postavili. Ampak, da ne bo pomote, ne gre za zahteven arhitekturni…
Nadaljuj z branjem
»Javni« pomeni, da je v lasti države oz. občine, da se financira iz javnega denarja in da na neki način pripada vsem nam, državljanom in občanom. In ker je tako, si jemljem pravico kritično prespraševati njegovo učinkovitost in delovanje. Ker najbolje poznam Ljubljano, se bom osredotočil na Ljubljanski potniški promet, in kar na začetku bom…
Nadaljuj z branjem
Vse odkar mi je v tretjem letniku gimnazije profesor filozofije povedal, da je zanj najpomembnejše filozofsko delo Mali princ Antoina de Saint-Exupéryja, mi je jasno, da lahko največje resnice o stvarnem svetu in o svojem realnem obstoju doumemo samo s fantazijo. Samo tisto, kar »ne obstaja«, lahko naredi viden smisel tega, kar nam je pred…
Nadaljuj z branjem
Ljubljanska univerza je del mesta in človek bi mislil, da je njen prostorski razvoj usklajen z razvojnimi smernicami mesta. Pa ni tako. To se kaže pri predvideni selitvi Fakultete za strojništvo (FS) in Fakultete za farmacijo (FF) iz centra mesta ob Aškerčevi na predmestno lokacijo ob biotehniško fakulteto. Ta selitev je za mesto stihijska in…
Nadaljuj z branjem
Prvič Revija, ki jo držite v rokah, je nastala iz čistega veselja. Iz navdiha nad bogatim kulturnim prostorom, v katerem bivamo. Iz ljubezni do vsega zanimivega, lepega in nepopolnega. Iz privilegirane možnosti, da smo se lahko postavili v položaj outsiderja – nekoga, ki okoliščine opazuje kot prvič, z navdušenjem, kritično, z distanco, brez vnaprej izdelanih…
Nadaljuj z branjem
Oni dan sem na priljubljenem družbenem omrežju naletela na silovito ogorčen, zgrožen, razočaran, jezen, frustriran, obupan odziv kulturnikov na še eno grozovito potezo represivne državne institucije, ki jo poznamo pod imenom Ministrstvo za kulturo. Kaj je to ministrstvo spet zakuhalo, se vprašate? Storilo je nekaj nezaslišanega. Objavilo je javni poziv, s katerim želi med kulturne…
Nadaljuj z branjem
Naslov članka je namerno zavajajoč: novo krožišče v Kranju uradno obeležuje tehnologijo veriženja podatkovnih blokov oziroma »blockchain« tehnologijo, v resnici pa je oglaševalski pano neke špekulativne valute. Mene pa, ravno obratno, zanima potencial skokovito se razvijajoče »blockchain« tehnologije za rešitev stanovanjske krize, članku pa sem dal naslov »bitcoin stanovanja« samo zato, da bo nanj kliknilo…
Nadaljuj z branjem
Lahko bi enostavno rekla, da me je zgrabil wanderlust. A to bi bilo preveč preprosto. Pred leti sem začela čutiti potrebo po mobilnosti, po tem, da bi se lahko prosto gibala, da moje fizične svobode ne bi omejeval katerikoliže delodajalec, ki od mene zahteva pet dni prisotnosti, v zameno pa mi daje dva prosta dneva…
Nadaljuj z branjem
Jabolka. Popolna. Bil jih je velik sadovnjak. Enakomerno rdečih z vseh strani. Da so bila enako rdeče obarvana z vseh strani, so bile pod krošnjami na tleh srebrne folije, ki so sončile spodnje dele plodov. In jabolka, ki so bila osenčena z listi drevesa, so imela ob sebi na žicah še odsevne lističe, ki so…
Nadaljuj z branjem
Leta 1923 je Le Corbusier v svet poslal eno tistih puhlic, ki jih imamo arhitekti tako radi, ker opozarjajo na pomembnost našega dela: »Arhitektura ali revolucija,« je oznanil. Komaj nekaj let po Oktobrski revoluciji je izjava pomenila drzno opombo na nevzdržno stanovanjsko stanje večine prebivalstva in na prepričanje porajajočega se prvega svečenika modernizma, da se…
Nadaljuj z branjem
Letos novembra bodo lokalne volitve. Predvolilni čas je že tradicionalno čas, ko bolj intenzivno rastejo nebotičniki kot sicer. Da ne bo pomote, rastejo predvsem na papirju in arhitekturnih vizualizacijah. Nekaj jih je že pognalo. Tako je pred dnevi v javnost prišla informacija o rezultatih natečaja, ki ga je organizirala občina Koper, za stolp, ki naj…
Nadaljuj z branjem
Danes je za nekatere futurističen in vizionarski dan, za druge pa praznik norosti. Sredi kranjskega krožišča se bo namreč ob treh popoldne utelesil nov spomenik: spomenik bitcoinu. Pozabimo na debate in nesoglasja okrog Spomenika žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani, pozabimo tudi na obtožbe, da si je Mladinska knjiga pod pretvezo slavljenja Borisa…
Nadaljuj z branjem
Z zunanjim videzom se nikoli nisem veliko ubadala, dokler se nisem preselila v Ameriko. Nekje do osemnajstega, dvajsetega leta se nisem niti prav počesala, kadar sem se odpravila od doma. Oblačenje mi je šlo od nekdaj na živce, da ne govorim o nakupovanju oblačil in make-upa. A nekako je usoda hotela, da sem se podala…
Nadaljuj z branjem
Pred kratkim sem se vrnila iz Hong Konga. Tja in nazaj sem letela s Turkish Airlines, iz Beograda čez Istanbul, in čeprav sem v mesto svoje mladosti tokrat odhajala zaradi foruma, posvečenega “(gospodarskemu) pasu in (svileni) poti”, je bila zame to tudi pot finih okusov, ki ima s pasom zvezo samo, če pretiravam, tako da…
Nadaljuj z branjem
Dramatičarka in letošnja nagrajenka Prešernovega sklada, Simona Semenič, se v letu 2018 pridružuje Outsiderjevim kolumnistom. Njene kolumne boste lahko brali v tiskanih edicijah revije Outsider. Za uvod pa objavljamo presunljiv govor iz prireditve ob kulturnem prazniku v Ajdovščini. Dober večer. Najprej bi se rada zahvalila, da ste me kot slavnostno govornico povabili na to prireditev.…
Nadaljuj z branjem
Nikoli bolj kot po zadnjih volitvah v Združenih državah Amerike se nisem spraševala o planu B. Ostati v državi A ali pobegniti v državo B? Toda takoj se pojavi še večje vprašanje. Kateri je plan(et) B? Njihov (ker moj že ni) predsednik namreč očitno hoče uničiti naš plan(et) A, pa ne samo z izstopom iz pariškega…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
