Miloš Kosec: Zoom strahovi

Grozljivka z naslovom Gostitelj (Host, 2020) bi pred desetletji verjetno napovedovala body horror v stilu Davida Cronenberga, ali pa vsaj kakšno zombijevsko parado. No, leta 2021 nas preganjajo drugačni strahovi, mnogo bolj realni in obenem mnogo bolj virtualni, kot so zombiji, implanti in izvenzemeljski paraziti. Premisa grozljivke Gostitelj je njen najboljši del. Gre namreč za…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Arhitekta veselega »Ne«

Pred dvema dnevoma je Pritzkerjeva komisija javnost obvestila, da sta letošnja nagrajenca francoska arhitektura Anne Lacaton in Jean-Philippe Vassal. Ravno ob pravem času, sem pomislil, ko sem zvedel za novico. V Ljubljani, mestu, katerega razvoj spremljam v realnem času, se v teh mesecih zgoščujejo veliki prostorski in politični premiki: gradnje hotelov in stanovanjskih kompleksov, v…

Nadaljuj z branjem

Nina Granda: Hiša govoric

»Novinarstvo se dogaja na hodnikih.« Ta misel je navdihnila razvpitega arhitekta Rema Koolhaasa, ki je zasnoval novo stavbo založbe Springer v časopisni četrti v središču Berlina, zdaj tik pred odprtjem. Projekt je bil izbran v drugem krogu vabljenega mednarodnega natečaja, svoje predloge oddali najpomembnejši biroji na svetu; med njimi japonski SANAA, kitajski Buro Ole Scheeren…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Sentimentalna izpoved

sentimentálnost -i ž pretirano čustveno doživljanje; kazanje, izražanje takega doživljanja Sinonimi: pog. pocukranost, ekspr. posladkanost, ekspr. sladkobnost, ekspr. solzavost. Sprehajalcem po ljubljanskem Šišenskem hribu je dobro znana opečna prikazen, ki jo zagledaš, ko se odločaš, ali se boš iz gozdnatih pobočij spustil proti Mostecu, ali pa zagrizeš navkreber v smeri proti Rožniku in Cankarjevemu vrhu.…

Nadaljuj z branjem

Nejc Pohar: Babiščina

Ko je umrla babica, se je družina odločila, da stanovanje, v katerem je živela do smrti, proda. To operacijo so izvedli hitro, sam proces prodaje je odprl družinske travme, zato v stanovanje po njeni smrti nisem nikdar več vstopil, sem pa iz njega dobil mali šahovski set, na katerem sva ob sobotah igrala z dedkom.…

Nadaljuj z branjem

Matevž Granda: Moj obračun z modernizmom

Začel bom pri vila blokih. Ti so danes najpogostejša tipologija stanovanjske gradnje. Vila blok je na prvi pogled idealna rešitev nepremičninskih sanj: stanovanje v mestu, a hkrati sredi zelenja. Vila blok je hibrid med večstanovanjskim objektom in samostoječo hišo sredi vrta. V svojem imenu združuje to, kar bi si želel vsak: vilo, simbol prestižnega udobja,…

Nadaljuj z branjem

Alenka Korenjak: Tla

Nedeljski sprehod od Tromostovja proti obronkom Ljubljanskega barja je prve pomladne dni kar prijeten in tudi precej pester. Od Trnovega se proti jugu srečujemo s široko paleto stavbnih tipologij, z večstanovanjskimi, vrstnimi, enodružinskimi hišami, industrijskimi objekti, ruševinami, prelepimi vrtovi, zanemarjenimi zemljišči, ograjami vseh vrst, prizidki vseh vrst, urejenimi pločniki, neurejenimi bankinami, prekrasnimi drevesi, manjkajočimi mostovi…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: 1821 in začetek »najlepšega mesta«

Pred dvesto leti je Ljubljana prvič (in verjetno zadnjič) za nekaj mesecev postala diplomatsko in družabno svetovno središče. Januarja 1821 so malo provincialno mesto na Kranjskem preplavili visoki obiskovalci: dva cesarja, kralj, vojvode, diplomati, visoko plemstvo in bančniki, z njimi pa so prišle stotine služabnikov, vojakov, kuharjev in glasbenikov. Povod za zborovanje evropskih sil je…

Nadaljuj z branjem

Živa Pečenko: Kateri park bi raje obiskali?

Levo je park Martina Krpana v Domžalah (avtorica fotografije: Nina Rogelja). Desno je pariški park Chemin de l’Ile (vir fotografije: Landezine). Pariški park je resnično bogat s krajinskimi motivi in omogoča uporabo vsem družbenim skupinam. S pojavom pandemije virusa Covid-19 in njenimi posledicami na vsakodnevno življenje, smo v preteklem letu na novo odkrili pomen javnega…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Mesto heroj

V času fevdalnih gospodov, tlačanstva in brezprizivnih avtoritet cerkvene in kraljeve oblasti je veljalo, da mestni zrak osvobaja. Srednjeveški ljudje so s tem hoteli povedati, da mesto ni samo stvar gostote, infrastrukture ali tradicije, ampak predvsem stvar svobode. Ljudje, ki so bili na podeželju vezani na zemljo in niso poznali osebne svobode, so v mestih…

Nadaljuj z branjem