Pred natanko petdesetimi leti je kiosk K67 slovenskega arhitekta Saše Maechtiga postal del prestižne zbirke umetnosti 20. stoletja v eni najelitnejših umetniških institucij na svetu, newyorškem Muzeju sodobne umetnosti (MoMA). Do preloma tisočletja je bilo v vsej Evropi prodanih kar 7500 enot. Kioski so bili nepogrešljiv servis urbanega življenja na ulici. Zadovoljevali so potrebe meščanov…
Nadaljuj z branjem
V tujini je zadnja leta vroča tema, kako rušiti spomenike. Seveda pri nas spet nekoliko zaostajamo za svetovnim tempom, in to ni vedno slabo. Spomeniki predstavljajo izraz javnega spominjanja obdobja, v katerem so nastali. Seveda so lahko že v času svojega nastanka problematični, ali pa problem postanejo pozneje. Vendar pa so samo simptomi preteklih in…
Nadaljuj z branjem
Ena prvih reči, ki sem jih kupila, ko sem se pred približno sedmimi leti od doma preselila v najeto stanovanje, je bila velika reprodukcija zemljevida sveta iz leta 1651, ki ga pripisujejo britanskemu kartografu Johnu Speedu. Na njej notranjosti celin prekrivajo velike svetle lise; gorovja so zarisana le z okornimi potezami, iz daljnih morij pa…
Nadaljuj z branjem
Kaj imajo skupnega Gandalf, Tim Roth, William Shakespeare, Gary Oldman in Pet Shop Boys? V slovenskih gradovih so se počutili doma že davno, preden smo na njih začeli prirejati »srednjeveške igre«. Fascinacija z gradovi seveda ni nekaj novega in se ni začela s slovensko osamosvojitvijo – pravzaprav pa bi lahko rekli, da so bili pred…
Nadaljuj z branjem
Pred leti sem odgovorila na oglas – ponujal je dinamično delo prijetni, komunikativni in angažirani osebi, ki študira arhitekturo, govori dva tuja jezika, je vešča teh in teh programov in jo zanima pomoč v arhitekturnem biroju – in bila kaj kmalu povabljena na razgovor v prijetno, a nekam samotno pisarno v mestnem središču. Urejen moški…
Nadaljuj z branjem
Pred nedavnim mi je nekdo predstavil zapis Amadea Bordige z naslovom Legenda o Piavi (La leggenda del Piave). Bordiga v uvodu opiše dogodke, ki so sledili slavnemu »čudežu pri Kobaridu« leta 1917. Po dveh letih bojevanja je v t.i. 12. ofenzivi avstroogrskim silam uspel presenetljiv preboj soške fronte, ki ga je italijanskim enotam uspelo zaustaviti…
Nadaljuj z branjem
Od vseh elementov notranje opreme imajo zastori morda najbolj raznolike in bogate povezave s politiko. Verjetno zato, ker so bile tapete, zastori, zavese in tapiserije nekdaj pridržani samo za najbogatejša vladarska prebivališča, v katerih so se praviloma odvijale politične spletke in drame. Spomnimo se samo na Shakespearjevega Polonija, ki se skrije za zastor, da bi…
Nadaljuj z branjem
»Boljše izgleda kot štirizvezdični hotel …« »Nadstandardni zapori, da kar iščeš, da bi prišel notri. Bolje kot pa DSO. Pri mojih letih razmišljam, da bom začela krast paštetke.« »Zapori ne bi smeli biti novodobni objekti. Slediti bi res morali smernicam iz tujine npr. Turčije … To je kazen.« »Ja pa jacuzzi in zunanji bazen jim…
Nadaljuj z branjem
Časopis Finance je pred kratkim priobčil precej obsežen članek z naslovom »Siliko bi v Sevnico pripeljal 70 delovnih mest, na poti mu stoji spomeniško varstvo«. Gre za še enega izmed prispevkov o največji cokli razvoja, ki naj bi jo imeli v Sloveniji: o kulturni dediščini. Nasproti smelim razvojnim načrtom in novim delovnim mestom namreč stoji…
Nadaljuj z branjem
Britanski medijski regulator Ofcom je v poročilu Media Nations 2020 objavil tudi podatek, da so na višku pandemije novega koronavirusa Britanci pred televizorji prebili 40 odstotkov svoje budnosti. Prvi teden – karantena je bila uvedena 23. marca – so bili najbolj gledani informativni programi (kar 82 odstotkov odraslih Britancev je gledalo BBC-jeva poročila), potem pa…
Nadaljuj z branjem
Če se na jasen dan z vzhodne obale Velike Britanije zazrete čez Severno morje, bo na obzorju pred vami morda za hip zamigetal obris tuje dežele. Ne, to ne bo daljna belgijska obala – pogled se vam bo prej ustavil na armiranobetonski strukturi, ozki ploščadi na dveh velikanskih pilonih. Na 550 kvadratnih metrih vetrovnega umetnega…
Nadaljuj z branjem
Fascinacija z morjem – veliko vodo je tema, ki človeka od nekdaj navdaja z nikoli docela pojasnjenim navdušenjem. Skozi celotno zgodovino jo tudi pogosto opisujejo velikani svetovne književnosti. Zelo dobro se spomnim poletnih branj Odiseje in vizualizacij pomorskih dogodivščin na poti v rodno Itako. Fascinacija s plovbo je tako od majhnega vzklila tudi pri meni.…
Nadaljuj z branjem
Nosilec za zastavo je skromna, uslužna, da ne rečem klečeplazna, in verjetno tudi najbolj množična državna izpostava. Vprašanje je le, ali je tudi najbolj zvesta. Nosilec za zastavo je povsod enako doma, povsod je enako neopazen in prilagodljiv. Njegovo oblikovanje je odvisno od našega stališča o političnem pragmatizmu: oblikovan je bodisi popolnoma neideološko in nevtralno…
Nadaljuj z branjem
O gospodarski krizi po navadi razmišljamo s pomočjo številk: minusi na bančnih računih, rdeče krivulje borznih indeksov in alarmantne makroekonomske napovedi. Vendar pa se gospodarska kriza kaže tudi bolj oprijemljivo: najprej seveda v nižanju kvalitete bivanja, kakovosti prehrane, izobrazbe, deložacijah, nasilju in samomorih. Najdlje, pogosto še dolga leta po tem, ko je prava kriza že…
Nadaljuj z branjem
Bilo je na začetku marca, ko sem slišal govorice, da so nekatere multinacionalke v Veliki Britaniji v strahu pred paralizo, ki bi jo s sabo lahko prinesla epidemija koronavirusa, svoje zaposlene že razdelile v več skupin, najele hotele v odmaknjenih predelih dežele in jih začasno preselile iz londonskega Cityja. Tako so upale, da bodo ušle…
Nadaljuj z branjem
Pred leti je padla ideja: pojdimo peš na morje! Dolgoletna želja po večdnevnem pohodu, ki je zaradi te ali one obveznosti vedno znova ostajala neizpolnjena, je postala otipljiv načrt. Naše kraje poleg mreže dobro označenih pešpoti in njihove kraljice, Slovenske planinske poti, prečkata evropski pešpoti E6 in E7, prva izmed njiju pa kot po srečni…
Nadaljuj z branjem
Slovenska kultura je izjemno plodna. Letos bodo slovenske založbe natisnile čez 5000 novih knjig, med njimi okrog 3500 izvirnih del. Slovenski knjižni sejem traja šest dni in je od jutra do večera zapolnjen s predstavitvami novosti in kulturnimi debatami. Imamo programsko natrpan Mesec prostora, gledališke, filmske, literarne, arhitekturne festivale. Na festivalu slovenskega filma je bilo…
Nadaljuj z branjem
Aktualna številka revije Outsider v branje ponuja obsežen sklop o slovenski arhitekturi postmodernizma. To je najbrž razlog, da sem ga kljub temu, da se mimo njega z avtobusom vozim skoraj vsak dan, nedavno ugledala s svežimi očmi – simetrično rjavo poslopje, opravljeno v fasadne plošče barve stare opeke, z dvema vzporednima traktoma, ki ju na…
Nadaljuj z branjem
»Hej, članek je zaklenjen, ne morem prebrati?!« »Mi pošlješ pdf tvojega članka?« »Lahko objaviš fotografijo, s katere se bo dalo brati zapisano, tukajle ne vidim?« To so običajni zapisi ob zanimivih povezavah na družbenih omrežjih. V času velikih besed o solidarnosti lahko, zaslepljeni od lepote ideje, spregledamo možnost za solidarnost tik pred nami. To se…
Nadaljuj z branjem
ASMR? Na misel mi pridejo trije primeri: v prvem sem se ravno vrnila iz šole in moja stara mama za kuhinjsko mizo rešuje križanke. Saj veste: tisti suhi, tanki zvok mečkanja časopisnega papirja, sik kroglice v kemičnem svinčniku, ki zdrsi prek praznega polja, in čez vse sunkovito prababičino dihanje. Zavzeto se ukvarja s križanko, tu…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
