Naslov članka je namerno zavajajoč: novo krožišče v Kranju uradno obeležuje tehnologijo veriženja podatkovnih blokov oziroma »blockchain« tehnologijo, v resnici pa je oglaševalski pano neke špekulativne valute. Mene pa, ravno obratno, zanima potencial skokovito se razvijajoče »blockchain« tehnologije za rešitev stanovanjske krize, članku pa sem dal naslov »bitcoin stanovanja« samo zato, da bo nanj kliknilo…
Nadaljuj z branjem
Lahko bi enostavno rekla, da me je zgrabil wanderlust. A to bi bilo preveč preprosto. Pred leti sem začela čutiti potrebo po mobilnosti, po tem, da bi se lahko prosto gibala, da moje fizične svobode ne bi omejeval katerikoliže delodajalec, ki od mene zahteva pet dni prisotnosti, v zameno pa mi daje dva prosta dneva…
Nadaljuj z branjem
Jabolka. Popolna. Bil jih je velik sadovnjak. Enakomerno rdečih z vseh strani. Da so bila enako rdeče obarvana z vseh strani, so bile pod krošnjami na tleh srebrne folije, ki so sončile spodnje dele plodov. In jabolka, ki so bila osenčena z listi drevesa, so imela ob sebi na žicah še odsevne lističe, ki so…
Nadaljuj z branjem
Leta 1923 je Le Corbusier v svet poslal eno tistih puhlic, ki jih imamo arhitekti tako radi, ker opozarjajo na pomembnost našega dela: »Arhitektura ali revolucija,« je oznanil. Komaj nekaj let po Oktobrski revoluciji je izjava pomenila drzno opombo na nevzdržno stanovanjsko stanje večine prebivalstva in na prepričanje porajajočega se prvega svečenika modernizma, da se…
Nadaljuj z branjem
Letos novembra bodo lokalne volitve. Predvolilni čas je že tradicionalno čas, ko bolj intenzivno rastejo nebotičniki kot sicer. Da ne bo pomote, rastejo predvsem na papirju in arhitekturnih vizualizacijah. Nekaj jih je že pognalo. Tako je pred dnevi v javnost prišla informacija o rezultatih natečaja, ki ga je organizirala občina Koper, za stolp, ki naj…
Nadaljuj z branjem
Danes je za nekatere futurističen in vizionarski dan, za druge pa praznik norosti. Sredi kranjskega krožišča se bo namreč ob treh popoldne utelesil nov spomenik: spomenik bitcoinu. Pozabimo na debate in nesoglasja okrog Spomenika žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani, pozabimo tudi na obtožbe, da si je Mladinska knjiga pod pretvezo slavljenja Borisa…
Nadaljuj z branjem
Z zunanjim videzom se nikoli nisem veliko ubadala, dokler se nisem preselila v Ameriko. Nekje do osemnajstega, dvajsetega leta se nisem niti prav počesala, kadar sem se odpravila od doma. Oblačenje mi je šlo od nekdaj na živce, da ne govorim o nakupovanju oblačil in make-upa. A nekako je usoda hotela, da sem se podala…
Nadaljuj z branjem
Pred kratkim sem se vrnila iz Hong Konga. Tja in nazaj sem letela s Turkish Airlines, iz Beograda čez Istanbul, in čeprav sem v mesto svoje mladosti tokrat odhajala zaradi foruma, posvečenega “(gospodarskemu) pasu in (svileni) poti”, je bila zame to tudi pot finih okusov, ki ima s pasom zvezo samo, če pretiravam, tako da…
Nadaljuj z branjem
Dramatičarka in letošnja nagrajenka Prešernovega sklada, Simona Semenič, se v letu 2018 pridružuje Outsiderjevim kolumnistom. Njene kolumne boste lahko brali v tiskanih edicijah revije Outsider. Za uvod pa objavljamo presunljiv govor iz prireditve ob kulturnem prazniku v Ajdovščini. Dober večer. Najprej bi se rada zahvalila, da ste me kot slavnostno govornico povabili na to prireditev.…
Nadaljuj z branjem
Nikoli bolj kot po zadnjih volitvah v Združenih državah Amerike se nisem spraševala o planu B. Ostati v državi A ali pobegniti v državo B? Toda takoj se pojavi še večje vprašanje. Kateri je plan(et) B? Njihov (ker moj že ni) predsednik namreč očitno hoče uničiti naš plan(et) A, pa ne samo z izstopom iz pariškega…
Nadaljuj z branjem
Ko sem odhajala proti domu, bil je topel poletni večer, ob kakršnih se spoznanja v zavest tihotapijo počasi, tako počasi, da jih ne moreš zaustaviti z obrambnimi mehanizmi, ko sem hodila po ulicah Ljubljane skozi Argentinski park proti Nami, kjer sem sedla na bus, takrat je mojo zavest počasi naselila misel, ki si je polagoma…
Nadaljuj z branjem
Človek od velikih mest kmalu in zlahka postane odvisen. Vanje zaradi narave svojega dela v zadnjih letih potujem relativno pogosto, verjetno brez njih ne bi preživel. Velika mesta so injekcije hitrosti, šarmantnosti, duha, drznosti, predrznosti, nevarnosti, milosti in lepote. Čeprav si tudi metropole postajajo vedno bolj podobne, morda bi lahko to nastajajočo istost pripisali globalizaciji…
Nadaljuj z branjem
Pred časom sem na spletni strani medijske hiše The New York Times brala članek o prebivalcih grškega otoka Ikarija, ki živijo nenavadno dolgo. Pri osemdesetih letih imajo še dokaj aktivno spolno življenje, pri devetdesetih počasi umirijo strasti in se raje posvetijo svojim vrtovom, čebelnjakom in penzionom, v katerih sprejemajo turiste. Znanstveniki z vsega sveta jih…
Nadaljuj z branjem
Izredno zanimivo je opazovati, kako iz Združenih držav v slovenski (medijski) prostor prihajajo teme in se o njih razpravlja, kot da je ameriška stvarnost istovetna s slovensko. Kot da je samo dejstvo, da smo mi del »Zahoda« pomeni, da so teme, ki se dogajajo tisoče in tisoče kilometrov onkraj Atlantika, na enak način tudi naše.…
Nadaljuj z branjem
Ob 20. obletnici velike kemične katastrofe v indijskem mestu Bhopal sta aktivista Yes Men leta 2004 stopila v stik s svetovnimi medijskimi hišami kot domnevna tiskovna predstavnika korporacije Dow, ki je to nesrečo povzročila. Dow je po katastrofi, ki je vzela življenje več tisoč ljudem, povzročila dolgoročne zdravstvene posledice ljudem v okolici in uničila na…
Nadaljuj z branjem
Ko sem pred nekaj meseci hodil po središču Ljubljane, je na Kongresnem trgu mojo pozornost pritegnila večja skupina staršev z otroki, ki so posedali po travi, se igrali in bili videti zelo srečni. Zdelo se je, da gre za srečanje kakega športnega društva, saj so imeli med drevesi razpete tudi trakove, po katerih so se…
Nadaljuj z branjem
Vse ljubitelje zapuščenih prostorov in propadajočih ruševin je v Ljubljani pred kratkim navdušila tiskovna konferenca, na kateri so oznanili gradnjo povsem nove ruševine. Nova impozantna propadajoča struktura bo merila celih 32.000 kvadratnih metrov. Mar se je moda angleških aristokratskih parkov, kjer so si premožneži nekdaj postavljali nove ruševine, ker tiste prave in avtentične niso bile…
Nadaljuj z branjem
Iva Smrke Kröger, kolumna #Outsider02 Sedim v japonski izakayi, obuta v italijanske čevlje, pijem nemško pivo in berem ameriško knjigo. Kako čudovit svet, poln priložnosti. … Ob besedah poslovno potovanje zaslišim otrpel zvok letala, v katerem bom 12 ur preživela v kabini pod pritiskom in v katerem bo stevardesa že vnaprej poznala, kaj bom izbrala za glavno…
Nadaljuj z branjem
Trenutno se ukvarjam s pakiranjem. Za en teden bom sončno Mehiko zamenjala za zimski New York. Veselim se zime, mraza, oblačenja v plasteh, rokavic, kape in šala, ter bele sape, ko se bom sprehajala po mrzli betonski džungli. Najverjetneje se zime ne bi tako veselila, če bi živela v Sloveniji, kjer imamo zime in mraza…
Nadaljuj z branjem
Razlog za japonsko navdušenost nad vlaki morda tiči v kukavičjem jajcu, ki so ga Američani podtaknili Japoncem leta 1853. Da bi razbili 250-letno gospodarsko in vojaško izoliranost Japonske od sveta, so s črnimi parniki, takrat še na vodna kolesa, vpluli v zaliv Uraga pri Tokiju. S ponudbo, ki je Japonci niso mogli zavrniti, so razstrelili…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
