Grozljivka z naslovom Gostitelj (Host, 2020) bi pred desetletji verjetno napovedovala body horror v stilu Davida Cronenberga, ali pa vsaj kakšno zombijevsko parado. No, leta 2021 nas preganjajo drugačni strahovi, mnogo bolj realni in obenem mnogo bolj virtualni, kot so zombiji, implanti in izvenzemeljski paraziti. Premisa grozljivke Gostitelj je njen najboljši del. Gre namreč za…
Nadaljuj z branjem
»Streha je imela prvo plast iz trstike, zvezane z veliko količino bitumna, čez to dva sloja žgane opeke, vezane s cementom, in kot tretjo plast oblogo iz svinca, da vlaga ne bi prodrla v tla. Na vse to je bila nakopičena zemlja dovolj na debelo za korenine največjih dreves, tla so bila gosto posajena z…
Nadaljuj z branjem
Pred dvema dnevoma je Pritzkerjeva komisija javnost obvestila, da sta letošnja nagrajenca francoska arhitektura Anne Lacaton in Jean-Philippe Vassal. Ravno ob pravem času, sem pomislil, ko sem zvedel za novico. V Ljubljani, mestu, katerega razvoj spremljam v realnem času, se v teh mesecih zgoščujejo veliki prostorski in politični premiki: gradnje hotelov in stanovanjskih kompleksov, v…
Nadaljuj z branjem
»Novinarstvo se dogaja na hodnikih.« Ta misel je navdihnila razvpitega arhitekta Rema Koolhaasa, ki je zasnoval novo stavbo založbe Springer v časopisni četrti v središču Berlina, zdaj tik pred odprtjem. Projekt je bil izbran v drugem krogu vabljenega mednarodnega natečaja, svoje predloge oddali najpomembnejši biroji na svetu; med njimi japonski SANAA, kitajski Buro Ole Scheeren…
Nadaljuj z branjem
sentimentálnost -i ž pretirano čustveno doživljanje; kazanje, izražanje takega doživljanja Sinonimi: pog. pocukranost, ekspr. posladkanost, ekspr. sladkobnost, ekspr. solzavost. Sprehajalcem po ljubljanskem Šišenskem hribu je dobro znana opečna prikazen, ki jo zagledaš, ko se odločaš, ali se boš iz gozdnatih pobočij spustil proti Mostecu, ali pa zagrizeš navkreber v smeri proti Rožniku in Cankarjevemu vrhu.…
Nadaljuj z branjem
Ko je umrla babica, se je družina odločila, da stanovanje, v katerem je živela do smrti, proda. To operacijo so izvedli hitro, sam proces prodaje je odprl družinske travme, zato v stanovanje po njeni smrti nisem nikdar več vstopil, sem pa iz njega dobil mali šahovski set, na katerem sva ob sobotah igrala z dedkom.…
Nadaljuj z branjem
Ljubljanski kongres pred dvema stoletjema, o katerem sem že pisal, je nedvomno začetek kongresnega turizma pri nas. Vendar pa je bil začetek morda kar preveč uspešen: večmesečni kongres, na katerem se je med cesarji, kralji, knezi, kanclerji in poslaniki odločalo o usodi Evrope in sveta, je nemogoče prekositi celo danes, ko je Ljubljana prestolnica samostojne…
Nadaljuj z branjem
Začel bom pri vila blokih. Ti so danes najpogostejša tipologija stanovanjske gradnje. Vila blok je na prvi pogled idealna rešitev nepremičninskih sanj: stanovanje v mestu, a hkrati sredi zelenja. Vila blok je hibrid med večstanovanjskim objektom in samostoječo hišo sredi vrta. V svojem imenu združuje to, kar bi si želel vsak: vilo, simbol prestižnega udobja,…
Nadaljuj z branjem
Prejeli smo najnovejši predlog pokrajin, na katere naj bi razdelili Slovenijo. Zgodba s pokrajinami se tako kot še kar nekaj drugih domačih pripovedk vleče že vse od osamosvojitve in zdelo se je, da je postala samo ena izmed nikoli uresničenih namenov, o katerih se vsi strinjamo, da jih potrebujemo, da pa imamo vsi drugačno mnenje…
Nadaljuj z branjem
Nedeljski sprehod od Tromostovja proti obronkom Ljubljanskega barja je prve pomladne dni kar prijeten in tudi precej pester. Od Trnovega se proti jugu srečujemo s široko paleto stavbnih tipologij, z večstanovanjskimi, vrstnimi, enodružinskimi hišami, industrijskimi objekti, ruševinami, prelepimi vrtovi, zanemarjenimi zemljišči, ograjami vseh vrst, prizidki vseh vrst, urejenimi pločniki, neurejenimi bankinami, prekrasnimi drevesi, manjkajočimi mostovi…
Nadaljuj z branjem
Pred dvesto leti je Ljubljana prvič (in verjetno zadnjič) za nekaj mesecev postala diplomatsko in družabno svetovno središče. Januarja 1821 so malo provincialno mesto na Kranjskem preplavili visoki obiskovalci: dva cesarja, kralj, vojvode, diplomati, visoko plemstvo in bančniki, z njimi pa so prišle stotine služabnikov, vojakov, kuharjev in glasbenikov. Povod za zborovanje evropskih sil je…
Nadaljuj z branjem
Poleti, ko sem imela dvanajst let, sem vse dneve prebila na ulici. Večinoma sama in s paličico v žepu kavbojk, ki je bila ena tistih, ki jih dobiš skupaj s kitajsko hrano. Služila mi je kot čarovniška palica, in tako opremljena sem se potepala po šišenskih ulicah: moj rajon je bil vse od Litostroja pa…
Nadaljuj z branjem
Morda poznate pripovedko, ki naj bi izvirala iz Bohinja, v zadnjih desetletjih pa se včasih omenja kar v povezavi s celotnim slovenskim ozemljem. Bodoči Bohinjci naj bi bili, ko je Bog delil svet različnim ljudstvom, najprej pozabljeni. Peščico potrpežljivih in skromnih ljudi, ki je stala ob strani in je zato izvisela pri delitvi prostorskih dobrin,…
Nadaljuj z branjem
Kultura v najširšem smislu, kot jo sam razumem, je način življenja naše civilizacije. Je skupek navodil, vrednot, napotkov, pravil in omejitev, ki jih upoštevamo kot družba in posamezniki, nekakšen kodeks življenja. Ta kodeks upoštevamo zato, ker je za nas koristen, nam omogoča lažje in boljše življenje, zagotavlja nam preživetje. V luči minulega kulturnega praznika so…
Nadaljuj z branjem
Levo je park Martina Krpana v Domžalah (avtorica fotografije: Nina Rogelja). Desno je pariški park Chemin de l’Ile (vir fotografije: Landezine). Pariški park je resnično bogat s krajinskimi motivi in omogoča uporabo vsem družbenim skupinam. S pojavom pandemije virusa Covid-19 in njenimi posledicami na vsakodnevno življenje, smo v preteklem letu na novo odkrili pomen javnega…
Nadaljuj z branjem
V času prvega velikega zaprtja, sredi aprila lansko leto, sem se – ob vsem, nad čimer se je bilo, jasno, nujno in razumno pridušati – rada pridušala nad tem, da so gozdne poti, ki sem ji posvojila za sprehode s psicama, postale »kot prekleta avtocesta«. Steze, na katerih sem dotlej srečala več traktorjev kot ljudi,…
Nadaljuj z branjem
V začetku tedna so neznanci poškodovali fresko na južni fasadi ljubljanske stolnice. Vanjo je nekdo vrgel balon, napolnjen z barvo. Storilec ni znan. Dejanje so enotno obsodili vsi, ga označili za oskrunjenje dediščine, in se od njega distancirali. Poseg v fasado stolnice razumejo vsi na enak način, sprejet je konsenz, da gre za vandalizem. Po…
Nadaljuj z branjem
Aktualne debate o Rogu odpirajo vrsto pomembnih vprašanj o mejah pravne države, o svobodi, o lastnini in tudi o tem kako načrtovati in oblikovati prostore kulture. Odpira tudi pomembna vprašanja o kulturnih politikah: čemu služijo javne subvencije v kulturo, kako graditi javne kulturne institucije in kje je meja med javnim in zasebnim. Preko live-stream prenosov…
Nadaljuj z branjem
»Vsak sesalec na tem planetu nagonsko razvije naravno ravnovesje z okoljem, vi ljudje pa ne. Premaknete se na območje in se množite in množite, dokler ne porabite vseh naravnih virov, in edini način, kako lahko preživite, je širitev na drugo območje. Na tem planetu obstaja še en organizem, ki sledi istemu vzorcu. Ali veste, kateri?…
Nadaljuj z branjem
V času fevdalnih gospodov, tlačanstva in brezprizivnih avtoritet cerkvene in kraljeve oblasti je veljalo, da mestni zrak osvobaja. Srednjeveški ljudje so s tem hoteli povedati, da mesto ni samo stvar gostote, infrastrukture ali tradicije, ampak predvsem stvar svobode. Ljudje, ki so bili na podeželju vezani na zemljo in niso poznali osebne svobode, so v mestih…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
