Ko sem pred nekaj meseci hodil po središču Ljubljane, je na Kongresnem trgu mojo pozornost pritegnila večja skupina staršev z otroki, ki so posedali po travi, se igrali in bili videti zelo srečni. Zdelo se je, da gre za srečanje kakega športnega društva, saj so imeli med drevesi razpete tudi trakove, po katerih so se…
Nadaljuj z branjem
Vse ljubitelje zapuščenih prostorov in propadajočih ruševin je v Ljubljani pred kratkim navdušila tiskovna konferenca, na kateri so oznanili gradnjo povsem nove ruševine. Nova impozantna propadajoča struktura bo merila celih 32.000 kvadratnih metrov. Mar se je moda angleških aristokratskih parkov, kjer so si premožneži nekdaj postavljali nove ruševine, ker tiste prave in avtentične niso bile…
Nadaljuj z branjem
Iva Smrke Kröger, kolumna #Outsider02 Sedim v japonski izakayi, obuta v italijanske čevlje, pijem nemško pivo in berem ameriško knjigo. Kako čudovit svet, poln priložnosti. … Ob besedah poslovno potovanje zaslišim otrpel zvok letala, v katerem bom 12 ur preživela v kabini pod pritiskom in v katerem bo stevardesa že vnaprej poznala, kaj bom izbrala za glavno…
Nadaljuj z branjem
Trenutno se ukvarjam s pakiranjem. Za en teden bom sončno Mehiko zamenjala za zimski New York. Veselim se zime, mraza, oblačenja v plasteh, rokavic, kape in šala, ter bele sape, ko se bom sprehajala po mrzli betonski džungli. Najverjetneje se zime ne bi tako veselila, če bi živela v Sloveniji, kjer imamo zime in mraza…
Nadaljuj z branjem
Razlog za japonsko navdušenost nad vlaki morda tiči v kukavičjem jajcu, ki so ga Američani podtaknili Japoncem leta 1853. Da bi razbili 250-letno gospodarsko in vojaško izoliranost Japonske od sveta, so s črnimi parniki, takrat še na vodna kolesa, vpluli v zaliv Uraga pri Tokiju. S ponudbo, ki je Japonci niso mogli zavrniti, so razstrelili…
Nadaljuj z branjem
Otter, izkušeni in priljubljeni pohodnik ameriške transverzale Continental Divide (CDT), je skrivnostno izginil. Njegova podoba nas spremlja že vse od začetka poti od mehiške do kanadske meje. Vodne postaje, informativne table, moteli in oglasne deske informacijskih pisarn so polni pozivov, naj se čim prej oglasi zaskrbljenim svojcem. Njegov nasmejani obraz je najbolj znan portret med…
Nadaljuj z branjem
Včasih se sprašujem, kaj pravzaprav počnem, kdo sem in ali opravljam delo, za katerega so me izurili drugi oziroma sem se sam. Ujeti tempo današnjega časa pomeni, da smo interdisciplinarni in smo vse prevečkrat brez izbire potisnjeni v »multitasking«. Posledično na dnevni ravni delujemo površinsko, poenostavljamo in svoje naloge velikokrat jemljemo za lahkotnejše, kot v…
Nadaljuj z branjem
Na Mediteranu čas teče počasneje. Ali pa je minut in ur na obalah Sredozemlja preprosto več. Ni mi še uspelo, da bi si ta nadnaravni pojav docela pojasnil, a verjamem, da morje upočasnjuje ljudi, njihove korake in misli. Tudi na Mediteranu se, mislim si, mnogim mudi, a je njihovo hitenje neopazno s prostim, kontinentalnim očesom.…
Nadaljuj z branjem
V dobi, ko smo venomer obkroženi z informacijami, se nam zdi, da sploh ne potrebujemo nikogar, da bi nam karkoli razložil oziroma povedal. Popolna dostopnost informacij nam ustvarja vtis, da vse vemo, saj lahko cel svet nosimo v žepu. Šol sploh ne potrebujemo, saj si lahko vse, kar želimo, enostavno pogledamo na youtubu ne da…
Nadaljuj z branjem
V Sloveniji smo vsi mojstri za vse – smo narod »A je to« mojstrov. Morda nam naš zagon in iznajdljivost lahko pomagata. Švica je dežela narave, sira, čokolade in predvsem reda. Kamorkoli greš, si na razglednici – planine, jezera, krave in planinske potke. Tudi najvišja planina ima urejene poti in klopi. Ob vsakem koraku veš, da…
Nadaljuj z branjem
V zadnjih dveh desetletjih po Evropi nenehno potuje mnogo plesalcev in scenskih umetnikov, producentov, kuratorjev in direktorjev festivalov. Potuje od rezidence do rezidence, od koprodukcijske hiše do koprodukcijske hiše, od festivala do festivala. Manifestacije sodobne scenske umetnosti so večinoma mednarodne; kulturna izmenjava, medkulturno sodelovanje in mobilnost umetnikov pa so ključni pojmi, brez katerih se ni…
Nadaljuj z branjem
V zadnjih dneh je najbrž diplomiralo rekordno število novih arhitektov. Razlog za to je rok, ki ga je postavilo ministrstvo za dokončanje študija po starem, predbolonjskem sistemu. Moja prva misel je, kaj bodo pa vsi ti arhitekti počeli? Vemo, da se že tako vsako leto na vseh slovenskih fakultetah izšola 200 novih arhitektov. Vsi vemo,…
Nadaljuj z branjem
Nikoli nisem preveč marala selitev, čeprav je zame še vsaka doslej pomenila nekaj dobrega, novega, vznemirljivega. Kar mi pri selitvah ni všeč, je dejstvo, da moram, če si hočem ustvariti nov dom, zapustiti trenutnega. Vseeno sem se leta 2005 resnično veselila selitve – v čisto svoje stanovanje. Dobri dve leti je trajalo, da sem ga…
Nadaljuj z branjem
Outsider je mlada mednarodna revija o arhitekturi, kulturi in zanimivih osebnostih. Revija je nastala zaradi navdiha ob bogatem kulturnem prostoru, v katerem bivamo, iz ljubezni do ustvarjanja in iz upora proti pasivnosti. Izhaja v slovenski in nemški izdaji. Od kod ime Outsider? Nina Granda, glavna urednica: Ime povzema neodvisnost našega uredništva, za nami ne stoji…
Nadaljuj z branjem
Vsako jutro se po opravkih odpravim s kolesom. Prakse imam za sabo trideset minus okroglih pet let, ko sem speljal brez pomožnih koleščkov in prvič poletel čez krmilo v krvave solze. Do danes sem postal razmeroma suveren mestni kolesar, ampak kljub temu se vsako jutro za drobec sekunde, preden zajašem bicikel, nekje globoko v svojem…
Nadaljuj z branjem
Jure in Simona sta od 2007 do 2010 skupaj vodila Gledališče Glej. V času svojega vodenja sta največji poudarek dajala prav izobraževanju, saj sta v sklopu različnih programov v okviru gledališča glej iniicirala vrsto delavnic in tudi kontinuirano izobraževanje (Šola ustvarjalne kritike, Preglejeve delavnice …) Simona: Jaz bi začela z Einsteinom, ali pa ga vsaj…
Nadaljuj z branjem
Od nekdaj mi je najhuje vsakič, ko me kdo vpraša, od kod sem. Kako naj mu odgovorim? Rojena v Beogradu, s hrvaškim potnim listom, pišem za slovenske časopise, dve tretjini življenja sem prebila na Kitajskem, moje stalno prebivališče je v Avstriji … »Z avtoceste sem,« bi se glasil najbolj točen odgovor. Sem državljanka letališč in…
Nadaljuj z branjem
Pogovor Katje Perat in Petra Karbe med vožnjo po Ljubljanici sredi poletja. Katja Perat je avtorica pesniških zbirk Najboljši so padli (2011) in Davek na dodano vrednost (2014). Je članica glasnega uredništva spletišča AirBeletrina. Piše za Delo in Mladino in se spogleduje z gledališčem. Stvar pesmi v prostoru je ta, da zmore spregovoriti z mesta, ki…
Nadaljuj z branjem
V tretji številki revije Outsider (oktober 2015) smo objavili kratko monografijo Maksa Fabianija ob 150-letnici njegovega rojstva. V njej je tudi trilogija sodobnih refleksij dela velikega arhitekta izpod peres Dimitrija Waltritscha, Edvarda Blažka in Boštjana Vuge. Slednjo objavljamo v nadaljevanju. Fabiani in jaz Napisal: Boštjan Vuga Maks Fabiani je arhitekt in urbanist območja, ki…
Nadaljuj z branjem
Se kdaj vprašate, kdo postavlja merila v umetnosti? Ali si jih morda postavljamo sami? In zakaj nam je pravzaprav nek umetniški izdelek všeč in pri srcu, spet drugi pa nas odbije in se nam zdi nezanimiv? Kdo zares lahko izmeri vrednost umetniškega dela? Pred kratkim sem bila kot članica igralskega filmskega in tv sindikata povabljena,…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
