Na karanteno št. 2 se nisem pripravila. Med obetavnim poletjem sem naredila samo dvoje, kar mi lajša jesensko karanteno: našla sem si službo z rednim prihodkom in si kupila dober kavni avtomat. A oktobrsko zaprtje občin me je kljub temu našlo nepripravljeno. Na podlagi izkušenj iz prve karantene bi, če bi vedela, kaj nas čaka,…
Nadaljuj z branjem
Primum non nocere* Kremplji koronavirusne pandemije počasi cefrajo družbeno tkivo, ki ga različne roke že tako vlečejo vsaksebi. Nočem komentirati ideoloških spopadov, temelječih na polpretekli zgodovini in utopični prihodnosti. Verjamem, morda naivno, da so takšni razdori prehodne narave, popravljivi, da ne morejo biti usodni. Z večjo zaskrbljenostjo in strahom pospremim nekatere ideje spletnih znalcev, ki…
Nadaljuj z branjem
Na večer volilnega dne sedimo ob ognju na prijateljičinem vrtu. V tem novem, jesenskem (v ZDA zdaj rečemo tretjem – a kdo zares šteje) valu okužb s koronavirusom so peko kruha z drožmi in izvajanje glasbenih dejavnosti na mejnih prostorih med domom in zunanjim svetom nadomestila vrtna kurišča, ki omogočajo druženja na prostem tudi, ko…
Nadaljuj z branjem
»Problem (tudi) pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kjer je neka samopromocija bivšega direktorja danes pripeljala do nekih nevzdržnih stanj in lobiranja, ki so bila že do skrajnosti – kako bi rekel – čudaška in samopromocijska, in to se mi je zdelo prav nenavadno v slovenskem prostoru.« To je edina obrazložitev ministra za kulturo Vaska…
Nadaljuj z branjem
V letu 2020 smo bili zaradi izbruha koronavirusa prisiljeni obuditi spomin na pojme in koncepte, za katere se je zdelo, da so že zdavnaj postali del muzejev in arhivov. Seveda govorim o policijski uri, pa o dovolilnicah za gibanje, zapiranju javnih prostorov in ustanov, zapiranju meja in splošnem (vsaj zaenkrat) začasnem suspendiranju prostega gibanja po…
Nadaljuj z branjem
Za pisalno mizo v spalnici mojih staršev stoji velika knjižna omara, obložena s knjigami. Tista polica, ki je najbolj na dosegu roke, komaj diha – med knjigami je tako malo prostora, da se jih le s težavo vzame s police. Na njej so namreč same zajetne, obsežne knjige. Med njihovimi tenkimi, skoraj prosojnimi listi lahko…
Nadaljuj z branjem
Resnična zgodba: v mestece na jugu Istre se je v času korone preselilo več mladih, ustvarjalnih ljudi z različnih koncev sveta. Magdalena in Ervin sta IT-jevca, v podedovano, staro kamnito hiško v centru sta prišla spomladi, po potresu, ko je njuno blokovsko stanovanje v središču Zagreba postalo prenevarno. Dobrih pet minut sprehoda dalje, ob starodavnem…
Nadaljuj z branjem
Uprizoritvena umetnost je eno od kulturnih področij, ki so jih ukrepi ob poskusu zajezitve okužb s koronavirusom poleg glasbenikov najbolj prizadeli. To ne pomeni, da področja knjige, filma in likovne umetnosti niso bila oškodovana, vendar jo je živa umetnost odnesla za odtenek slabše. In če so se določeni glasbeniki lahko zakopali v studijsko delo, ki…
Nadaljuj z branjem
Spet zamujam, pomislim, ko vijugam po ovinkasti cesti proti Luciji. Z avtom prispem do danes praznega parkirišča, ki ima poleti vseh šest parkirnih mest zasedenih z vozili. Še preden do konca ustavim, jo zagledam, čakajočo zunaj na invalidskem vozičku, na vročem poletnem soncu, obdano s pepelniki, ki jih nikoli ni potrebovala. Skupaj z dvema neudobnima…
Nadaljuj z branjem
Zadnjih nekaj dni kulturno javnost pretresata »deložacija« nevladnih organizacij, ki so najemale prostore ministrstva za kulturo na Metelkovi 6 in »umetniška akcija«, ki ji je sledila. Reakcije na dogodek v medijih kažejo na to, kako se v našem prostoru sistemsko poglablja razkol. V pravni državi, kot je Slovenija, medsebojne odnose med najemodajalcem in najemojemalcem ureja…
Nadaljuj z branjem
Gospodarska družba je nenavadna entiteta. Obnaša se kot oseba, sodišča jo obravnavajo kot osebo, vendar pa nima niti lastnega telesa niti lastne volje. Gre za pravno fikcijo, sintezo gospodarskih interesov enega ali več fizičnih posameznikov, ki se je izkazala za bistveno ob nastanku kapitalizma. Trgovci in špekulanti seveda obstajajo mnogo dlje, vsaj, odkar poznamo blagovno…
Nadaljuj z branjem
»Lokacija, lokacija, lokacija« so menda tri najpomembnejše stvari pri nakupu nove nepremičnine. Vendar pa naslov ni nič manj pomemben tudi, ko je stavba enkrat kupljena in v uporabi. V viktorijanskih romanih lahko beremo, kako te je lahko dejstvo, da si imel v Londonu ali New Yorku naslov na nemondeni lokaciji, spremenil v družbenega izobčenca –…
Nadaljuj z branjem
V teh dneh postaja dokončno jasno, da epidemija Covid-19 ni bila samo enkratni spomladanski dogodek, ampak da se bo po relativnem (in varljivem) poletnem zatišju jeseni očitno spet razpasla v vse pore našega življenja. Med tem, so nekatera digitalna in spletna orodja zaradi spomladanskih epidemioloških ukrepov doživela razcvet in čez noč postala infrastruktura ne samo…
Nadaljuj z branjem
Pred natanko petdesetimi leti je kiosk K67 slovenskega arhitekta Saše Maechtiga postal del prestižne zbirke umetnosti 20. stoletja v eni najelitnejših umetniških institucij na svetu, newyorškem Muzeju sodobne umetnosti (MoMA). Do preloma tisočletja je bilo v vsej Evropi prodanih kar 7500 enot. Kioski so bili nepogrešljiv servis urbanega življenja na ulici. Zadovoljevali so potrebe meščanov…
Nadaljuj z branjem
V Ljubljani se odpira dolgo pričakovana Ikea. Prihod švedske multinacionalke se vleče zelo dolgo časa – tako dolgo, da je vmes že izgubila del zanimivosti. Spomnim se, da nam je prof. Koželj na fakulteti za arhitekturo o skorajšnjem prihodu Ikee razlagal že leta 2005. In končno je Ikea res pred odprtjem – problem je le…
Nadaljuj z branjem
V tujini je zadnja leta vroča tema, kako rušiti spomenike. Seveda pri nas spet nekoliko zaostajamo za svetovnim tempom, in to ni vedno slabo. Spomeniki predstavljajo izraz javnega spominjanja obdobja, v katerem so nastali. Seveda so lahko že v času svojega nastanka problematični, ali pa problem postanejo pozneje. Vendar pa so samo simptomi preteklih in…
Nadaljuj z branjem
Kaj imajo skupnega Gandalf, Tim Roth, William Shakespeare, Gary Oldman in Pet Shop Boys? V slovenskih gradovih so se počutili doma že davno, preden smo na njih začeli prirejati »srednjeveške igre«. Fascinacija z gradovi seveda ni nekaj novega in se ni začela s slovensko osamosvojitvijo – pravzaprav pa bi lahko rekli, da so bili pred…
Nadaljuj z branjem
Pred nedavnim mi je nekdo predstavil zapis Amadea Bordige z naslovom Legenda o Piavi (La leggenda del Piave). Bordiga v uvodu opiše dogodke, ki so sledili slavnemu »čudežu pri Kobaridu« leta 1917. Po dveh letih bojevanja je v t.i. 12. ofenzivi avstroogrskim silam uspel presenetljiv preboj soške fronte, ki ga je italijanskim enotam uspelo zaustaviti…
Nadaljuj z branjem
Od vseh elementov notranje opreme imajo zastori morda najbolj raznolike in bogate povezave s politiko. Verjetno zato, ker so bile tapete, zastori, zavese in tapiserije nekdaj pridržani samo za najbogatejša vladarska prebivališča, v katerih so se praviloma odvijale politične spletke in drame. Spomnimo se samo na Shakespearjevega Polonija, ki se skrije za zastor, da bi…
Nadaljuj z branjem
Časopis Finance je pred kratkim priobčil precej obsežen članek z naslovom »Siliko bi v Sevnico pripeljal 70 delovnih mest, na poti mu stoji spomeniško varstvo«. Gre za še enega izmed prispevkov o največji cokli razvoja, ki naj bi jo imeli v Sloveniji: o kulturni dediščini. Nasproti smelim razvojnim načrtom in novim delovnim mestom namreč stoji…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
