Vsi občudujemo urejeno grajeno okolje, urejene ulice, trge, stavbe in parke. Urejeno okolje izraža našo nacionalno in kulturno identiteto, ki jo razkazujemo tudi na razglednicah in turističnih promocijah. Vendar pa lepo in urejeno okolje ni samoumevno in je v veliki meri odvisno od sistema urejanja prostora. Le arhitekti, krajinski arhitekti in urbanisti smo usposobljeni za…
Nadaljuj z branjem
Med slovenskimi kulturniki velja gospodarstvo za negativno zaznamovano področje, pogosto označeno kot orodje »neoliberalizma«. Hkrati ima tudi kultura v gospodarstvu pogosto izrazito slabšalen prizvok, velja za »parazita«, ki k ničemur ne prispeva. Če bi bilo v gospodarstvu malo več kulture in v kulturi malo več gospodarstva, bi dobili ključ za trajnostni razcvet obojega. Kako lahko…
Nadaljuj z branjem
Bilo je spomladi 2018, ko sem se vrnila iz Moskve v Ljubljano in si s fantom začela iskati stanovanje v Ljubljani. Pri štiriindvajsetih se mi je zdelo samoumevno, da je tik pred zagovorom magisterija naslednji smiseln korak selitev iz otroške sobe, v kateri sem imela posteljo, pisalno mizo in omaro, v sosednji sobi pa starše,…
Nadaljuj z branjem
Človek bi si mislil, da je rušenje ruševine nekaj, kar je pričakovano in samoumevno. Ruševina brez rušenja navsezadnje ne bi bila to, kar je. Vendar pa je pogled na rušenje hiše, ki se že sesuva, pogosto še bolj boleč kot prizor še nedavno vzdrževane stavbe, ki jo je načela naravna ali kakšna druga nesreča. Zakaj?…
Nadaljuj z branjem
Letošnje božično-novoletne praznike smo preživeli v družabnih mehurčkih, zaključenih družbah ljudi, sestavljenih iz zaupanja vrednih prijateljev ali sorodnikov, ki se strinjajo, da bodo spoštovali določena skupna pravila obnašanja, v času ko kot Damoklejev meč nad našimi glavami visi nevarnost širjenja okužbe. Družbene vezi so za ljudi zelo pomembne – tudi za naše zdravje. Nalezljive bolezni…
Nadaljuj z branjem
Nič se ne umaže tako hitro kot snežno belo, ravnokar oprano perilo. Podobno nobena arhitektura ni tako hvaležno platno za onečaščenje in sramotenje kot ravno anemični beli klasicizem. Washingtonski Kapitol, stavba, v katerem domujeta oba domova parlamenta Združenih držav, namreč svojo ikoničnost dolguje hollywoodskim filmom in mitom o ameriški demokraciji, ne pa kakšnim svojim posebnim…
Nadaljuj z branjem
Soseščina, v kateri sem sredi 80-ih let preživela predšolsko obdobje, ni premogla drugih otrok razen mene. Še danes se spomnim, kako so se mi v mali šoli bitja moje velikosti zdela pravo odkritje, malo čudno, malo strašno. Večinoma se mi ljudje moje velikosti takšni zdijo še danes. To, da sem namesto v vrtcu in ob…
Nadaljuj z branjem
‘Čez par let itak ne bo več snega, ne vem, zakaj bi se matrali!’ je rekel precej apatičen učitelj smučanja, ko je pred leti leno spremljal sina po tanki zaplati snega na Starem vrhu. Že pred šestimi leti se je sprijaznil s podnebnimi spremembami. Danes so vsi podatki javni in zlahka dostopni. Analize stanja podnebja…
Nadaljuj z branjem
Vsako leto sredi decembra nastopi trenutek, ko se odpravim v lov za novim rokovnikom. Podam se v Mladinsko knjigo in med širokim naborom iščem najpopolnejši rokovnik zase, ki bo zadostil vsem potrebam sodobne zaposlene ženske. V letih rokovanja z rokovnikom sem si ustvarila idealno predstavo o njem: biti mora tedenski, nikakor dnevni, ker to ne…
Nadaljuj z branjem
Slovenci smo v zdravstvu navajeni dolgih čakalnih dob. Za nenujne ali manj nujne zdravstvene storitve se čaka v predolgih, strokovno nesprejemljivih vrstah že od nekdaj. Trenutna zdravstvena kriza grozi, da bomo čakali tudi ob nujnih, akutnih zdravstvenih težavah. Vzrok za to je v osnovi pomanjkanje v zdravstvenem sistemu, predvsem pomanjkanje kadra. Pred dobrim letom dni…
Nadaljuj z branjem
Ko sem še živel v Londonu, sem včasih, če me čas ni preveč priganjal, namesto na podzemno šel na avtobus. Med hišo, kjer sem stanoval, in fakulteto na Gordon Square v osrčju londonske akademske četrti Bloomsbury je bilo več kot deset kilometrov. Predvidljivih in udobnih dvajset minut z linijo podzemne železnice Piccadily se je na…
Nadaljuj z branjem
Včasih se stvari ne ponavljajo kot farsa; včasih se samo ponavljajo. Suburra – La serie (Netflix) Tretja sezona predzgodbe filma Suburra (2015) je ena najboljših – če ne morda najboljših – Netflixovih produkcij. Če sem natančen, ni čisto zares res predzgodba, ampak je revidirana, še boljša verzija filma. Skratka: od velike mlade kriminalne trojice, ki…
Nadaljuj z branjem
Kriza navadno ustvarja ruševine – na Škotskem pa menijo, da bi se lahko z ruševinami iz krize izkopali. Verjetno še v nobeni krizi nismo imeli toliko priložnosti in časa, da bi razmišljali, kako se izkopati iz nje. Govorim seveda o ekonomski krizi, ki se kot posledica protikoronskih ukrepov napoveduje že osem mesecev, pa jo zaenkrat…
Nadaljuj z branjem
Običajen korona urnik, za kuhinjsko mizo običajni jesenski prostoRoževski opravki: zoomi s sodelavkami, pripravljanje predavanja in oblikovanje konceptov za nove projekte. Iz ene sobe se sliši ponavljanje ulomkov, v drugi pri matematiki potrebujejo nož in desko: režejo jabolka, jih delijo, seštevajo, množijo. Vtem zazvoni telefon, Maja Pegan iz društva Hiša iz Maribora. Brez običajnih uvodnih…
Nadaljuj z branjem
Gledam okoli in se sprašujem, kam zdaj. Na vece školjko z neprijetno drsečim pokrovom, ropotajoči pralni stroj ali umivalnik? Slednjič mehko pristanem na umivalniku, kjer imam tudi srebrno posodo z vodo. Povzpnem se na polico pod ogledalom, čeprav je preozka, da bi se udobno vzleknil. Ko pa gledam v ogledalo, je moje bivališče skozi odprta…
Nadaljuj z branjem
Na karanteno št. 2 se nisem pripravila. Med obetavnim poletjem sem naredila samo dvoje, kar mi lajša jesensko karanteno: našla sem si službo z rednim prihodkom in si kupila dober kavni avtomat. A oktobrsko zaprtje občin me je kljub temu našlo nepripravljeno. Na podlagi izkušenj iz prve karantene bi, če bi vedela, kaj nas čaka,…
Nadaljuj z branjem
Primum non nocere* Kremplji koronavirusne pandemije počasi cefrajo družbeno tkivo, ki ga različne roke že tako vlečejo vsaksebi. Nočem komentirati ideoloških spopadov, temelječih na polpretekli zgodovini in utopični prihodnosti. Verjamem, morda naivno, da so takšni razdori prehodne narave, popravljivi, da ne morejo biti usodni. Z večjo zaskrbljenostjo in strahom pospremim nekatere ideje spletnih znalcev, ki…
Nadaljuj z branjem
Na večer volilnega dne sedimo ob ognju na prijateljičinem vrtu. V tem novem, jesenskem (v ZDA zdaj rečemo tretjem – a kdo zares šteje) valu okužb s koronavirusom so peko kruha z drožmi in izvajanje glasbenih dejavnosti na mejnih prostorih med domom in zunanjim svetom nadomestila vrtna kurišča, ki omogočajo druženja na prostem tudi, ko…
Nadaljuj z branjem
»Problem (tudi) pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kjer je neka samopromocija bivšega direktorja danes pripeljala do nekih nevzdržnih stanj in lobiranja, ki so bila že do skrajnosti – kako bi rekel – čudaška in samopromocijska, in to se mi je zdelo prav nenavadno v slovenskem prostoru.« To je edina obrazložitev ministra za kulturo Vaska…
Nadaljuj z branjem
V letu 2020 smo bili zaradi izbruha koronavirusa prisiljeni obuditi spomin na pojme in koncepte, za katere se je zdelo, da so že zdavnaj postali del muzejev in arhivov. Seveda govorim o policijski uri, pa o dovolilnicah za gibanje, zapiranju javnih prostorov in ustanov, zapiranju meja in splošnem (vsaj zaenkrat) začasnem suspendiranju prostega gibanja po…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
