Ko sem odhajala proti domu, bil je topel poletni večer, ob kakršnih se spoznanja v zavest tihotapijo počasi, tako počasi, da jih ne moreš zaustaviti z obrambnimi mehanizmi, ko sem hodila po ulicah Ljubljane skozi Argentinski park proti Nami, kjer sem sedla na bus, takrat je mojo zavest počasi naselila misel, ki si je polagoma…
Nadaljuj z branjem
Človek od velikih mest kmalu in zlahka postane odvisen. Vanje zaradi narave svojega dela v zadnjih letih potujem relativno pogosto, verjetno brez njih ne bi preživel. Velika mesta so injekcije hitrosti, šarmantnosti, duha, drznosti, predrznosti, nevarnosti, milosti in lepote. Čeprav si tudi metropole postajajo vedno bolj podobne, morda bi lahko to nastajajočo istost pripisali globalizaciji…
Nadaljuj z branjem
Pred časom sem na spletni strani medijske hiše The New York Times brala članek o prebivalcih grškega otoka Ikarija, ki živijo nenavadno dolgo. Pri osemdesetih letih imajo še dokaj aktivno spolno življenje, pri devetdesetih počasi umirijo strasti in se raje posvetijo svojim vrtovom, čebelnjakom in penzionom, v katerih sprejemajo turiste. Znanstveniki z vsega sveta jih…
Nadaljuj z branjem
Izredno zanimivo je opazovati, kako iz Združenih držav v slovenski (medijski) prostor prihajajo teme in se o njih razpravlja, kot da je ameriška stvarnost istovetna s slovensko. Kot da je samo dejstvo, da smo mi del »Zahoda« pomeni, da so teme, ki se dogajajo tisoče in tisoče kilometrov onkraj Atlantika, na enak način tudi naše.…
Nadaljuj z branjem
Ob 20. obletnici velike kemične katastrofe v indijskem mestu Bhopal sta aktivista Yes Men leta 2004 stopila v stik s svetovnimi medijskimi hišami kot domnevna tiskovna predstavnika korporacije Dow, ki je to nesrečo povzročila. Dow je po katastrofi, ki je vzela življenje več tisoč ljudem, povzročila dolgoročne zdravstvene posledice ljudem v okolici in uničila na…
Nadaljuj z branjem
Ko sem pred nekaj meseci hodil po središču Ljubljane, je na Kongresnem trgu mojo pozornost pritegnila večja skupina staršev z otroki, ki so posedali po travi, se igrali in bili videti zelo srečni. Zdelo se je, da gre za srečanje kakega športnega društva, saj so imeli med drevesi razpete tudi trakove, po katerih so se…
Nadaljuj z branjem
Vse ljubitelje zapuščenih prostorov in propadajočih ruševin je v Ljubljani pred kratkim navdušila tiskovna konferenca, na kateri so oznanili gradnjo povsem nove ruševine. Nova impozantna propadajoča struktura bo merila celih 32.000 kvadratnih metrov. Mar se je moda angleških aristokratskih parkov, kjer so si premožneži nekdaj postavljali nove ruševine, ker tiste prave in avtentične niso bile…
Nadaljuj z branjem
Iva Smrke Kröger, kolumna #Outsider02 Sedim v japonski izakayi, obuta v italijanske čevlje, pijem nemško pivo in berem ameriško knjigo. Kako čudovit svet, poln priložnosti. … Ob besedah poslovno potovanje zaslišim otrpel zvok letala, v katerem bom 12 ur preživela v kabini pod pritiskom in v katerem bo stevardesa že vnaprej poznala, kaj bom izbrala za glavno…
Nadaljuj z branjem
Trenutno se ukvarjam s pakiranjem. Za en teden bom sončno Mehiko zamenjala za zimski New York. Veselim se zime, mraza, oblačenja v plasteh, rokavic, kape in šala, ter bele sape, ko se bom sprehajala po mrzli betonski džungli. Najverjetneje se zime ne bi tako veselila, če bi živela v Sloveniji, kjer imamo zime in mraza…
Nadaljuj z branjem
Razlog za japonsko navdušenost nad vlaki morda tiči v kukavičjem jajcu, ki so ga Američani podtaknili Japoncem leta 1853. Da bi razbili 250-letno gospodarsko in vojaško izoliranost Japonske od sveta, so s črnimi parniki, takrat še na vodna kolesa, vpluli v zaliv Uraga pri Tokiju. S ponudbo, ki je Japonci niso mogli zavrniti, so razstrelili…
Nadaljuj z branjem
Otter, izkušeni in priljubljeni pohodnik ameriške transverzale Continental Divide (CDT), je skrivnostno izginil. Njegova podoba nas spremlja že vse od začetka poti od mehiške do kanadske meje. Vodne postaje, informativne table, moteli in oglasne deske informacijskih pisarn so polni pozivov, naj se čim prej oglasi zaskrbljenim svojcem. Njegov nasmejani obraz je najbolj znan portret med…
Nadaljuj z branjem
Včasih se sprašujem, kaj pravzaprav počnem, kdo sem in ali opravljam delo, za katerega so me izurili drugi oziroma sem se sam. Ujeti tempo današnjega časa pomeni, da smo interdisciplinarni in smo vse prevečkrat brez izbire potisnjeni v »multitasking«. Posledično na dnevni ravni delujemo površinsko, poenostavljamo in svoje naloge velikokrat jemljemo za lahkotnejše, kot v…
Nadaljuj z branjem
Na Mediteranu čas teče počasneje. Ali pa je minut in ur na obalah Sredozemlja preprosto več. Ni mi še uspelo, da bi si ta nadnaravni pojav docela pojasnil, a verjamem, da morje upočasnjuje ljudi, njihove korake in misli. Tudi na Mediteranu se, mislim si, mnogim mudi, a je njihovo hitenje neopazno s prostim, kontinentalnim očesom.…
Nadaljuj z branjem
V dobi, ko smo venomer obkroženi z informacijami, se nam zdi, da sploh ne potrebujemo nikogar, da bi nam karkoli razložil oziroma povedal. Popolna dostopnost informacij nam ustvarja vtis, da vse vemo, saj lahko cel svet nosimo v žepu. Šol sploh ne potrebujemo, saj si lahko vse, kar želimo, enostavno pogledamo na youtubu ne da…
Nadaljuj z branjem
V Sloveniji smo vsi mojstri za vse – smo narod »A je to« mojstrov. Morda nam naš zagon in iznajdljivost lahko pomagata. Švica je dežela narave, sira, čokolade in predvsem reda. Kamorkoli greš, si na razglednici – planine, jezera, krave in planinske potke. Tudi najvišja planina ima urejene poti in klopi. Ob vsakem koraku veš, da…
Nadaljuj z branjem
V zadnjih dveh desetletjih po Evropi nenehno potuje mnogo plesalcev in scenskih umetnikov, producentov, kuratorjev in direktorjev festivalov. Potuje od rezidence do rezidence, od koprodukcijske hiše do koprodukcijske hiše, od festivala do festivala. Manifestacije sodobne scenske umetnosti so večinoma mednarodne; kulturna izmenjava, medkulturno sodelovanje in mobilnost umetnikov pa so ključni pojmi, brez katerih se ni…
Nadaljuj z branjem
V zadnjih dneh je najbrž diplomiralo rekordno število novih arhitektov. Razlog za to je rok, ki ga je postavilo ministrstvo za dokončanje študija po starem, predbolonjskem sistemu. Moja prva misel je, kaj bodo pa vsi ti arhitekti počeli? Vemo, da se že tako vsako leto na vseh slovenskih fakultetah izšola 200 novih arhitektov. Vsi vemo,…
Nadaljuj z branjem
Nikoli nisem preveč marala selitev, čeprav je zame še vsaka doslej pomenila nekaj dobrega, novega, vznemirljivega. Kar mi pri selitvah ni všeč, je dejstvo, da moram, če si hočem ustvariti nov dom, zapustiti trenutnega. Vseeno sem se leta 2005 resnično veselila selitve – v čisto svoje stanovanje. Dobri dve leti je trajalo, da sem ga…
Nadaljuj z branjem
Outsider je mlada mednarodna revija o arhitekturi, kulturi in zanimivih osebnostih. Revija je nastala zaradi navdiha ob bogatem kulturnem prostoru, v katerem bivamo, iz ljubezni do ustvarjanja in iz upora proti pasivnosti. Izhaja v slovenski in nemški izdaji. Od kod ime Outsider? Nina Granda, glavna urednica: Ime povzema neodvisnost našega uredništva, za nami ne stoji…
Nadaljuj z branjem
Vsako jutro se po opravkih odpravim s kolesom. Prakse imam za sabo trideset minus okroglih pet let, ko sem speljal brez pomožnih koleščkov in prvič poletel čez krmilo v krvave solze. Do danes sem postal razmeroma suveren mestni kolesar, ampak kljub temu se vsako jutro za drobec sekunde, preden zajašem bicikel, nekje globoko v svojem…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
