Žan Malek Petrovič: Najprej, ne škoduj

Primum non nocere* Kremplji koronavirusne pandemije počasi cefrajo družbeno tkivo, ki ga različne roke že tako vlečejo vsaksebi. Nočem komentirati ideoloških spopadov, temelječih na polpretekli zgodovini in utopični prihodnosti. Verjamem, morda naivno, da so takšni razdori prehodne narave, popravljivi, da ne morejo biti usodni. Z večjo zaskrbljenostjo in strahom pospremim nekatere ideje spletnih znalcev, ki…

Nadaljuj z branjem

Katja Perat: Purgatorij

Na večer volilnega dne sedimo ob ognju na prijateljičinem vrtu. V tem novem, jesenskem (v ZDA zdaj rečemo tretjem – a kdo zares šteje) valu okužb s koronavirusom so peko kruha z drožmi in izvajanje glasbenih dejavnosti na mejnih prostorih med domom in zunanjim svetom nadomestila vrtna kurišča, ki omogočajo druženja na prostem tudi, ko…

Nadaljuj z branjem

Nina Granda: Delo od koderkoli

Resnična zgodba: v mestece na jugu Istre se je v času korone preselilo več mladih, ustvarjalnih ljudi z različnih koncev sveta. Magdalena in Ervin sta IT-jevca, v podedovano, staro kamnito hiško v centru sta prišla spomladi, po potresu, ko je njuno blokovsko stanovanje v središču Zagreba postalo prenevarno. Dobrih pet minut sprehoda dalje, ob starodavnem…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Zapuščina neke družbe

Gospodarska družba je nenavadna entiteta. Obnaša se kot oseba, sodišča jo obravnavajo kot osebo, vendar pa nima niti lastnega telesa niti lastne volje. Gre za pravno fikcijo, sintezo gospodarskih interesov enega ali več fizičnih posameznikov, ki se je izkazala za bistveno ob nastanku kapitalizma. Trgovci in špekulanti seveda obstajajo mnogo dlje, vsaj, odkar poznamo blagovno…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Zoom kot javni prostor?

V teh dneh postaja dokončno jasno, da epidemija Covid-19 ni bila samo enkratni spomladanski dogodek, ampak da se bo po relativnem (in varljivem) poletnem zatišju jeseni očitno spet razpasla v vse pore našega življenja. Med tem, so nekatera digitalna in spletna orodja zaradi spomladanskih epidemioloških ukrepov doživela razcvet in čez noč postala infrastruktura ne samo…

Nadaljuj z branjem

Nina Granda: Časopisi na cesti

Pred natanko petdesetimi leti je kiosk K67 slovenskega arhitekta Saše Maechtiga postal del prestižne zbirke umetnosti 20. stoletja v eni najelitnejših umetniških institucij na svetu, newyorškem Muzeju sodobne umetnosti (MoMA). Do preloma tisočletja je bilo v vsej Evropi prodanih kar 7500 enot. Kioski so bili nepogrešljiv servis urbanega življenja na ulici. Zadovoljevali so potrebe meščanov…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Ko pade zavesa

Od vseh elementov notranje opreme imajo zastori morda najbolj raznolike in bogate povezave s politiko. Verjetno zato, ker so bile tapete, zastori, zavese in tapiserije nekdaj pridržani samo za najbogatejša vladarska prebivališča, v katerih so se praviloma odvijale politične spletke in drame. Spomnimo se samo na Shakespearjevega Polonija, ki se skrije za zastor, da bi…

Nadaljuj z branjem