Morda se zdi odgovor na preprosto vprašanje, koliko stane izdelava projektne dokumentacije za enodružinsko hišo, lahek, vendar za razmere v slovenski arhitekturni stroki[1] ni. Cena arhitekturnega dela projektne dokumentacije na slovenskem trgu zelo variira. Če se sklicujemo na podatke s spletnih servisov in informacije iz stroke, naj bi se cena izdelave projektne dokumentacije (IDZ, IDP,…
Nadaljuj z branjem
Pred veliko leti me je soseda Pakistanka, s katero sem se srečevala na skupnem dvorišču stanovanjskega bloka v Beijingu, povabila, naj jo obiščem. »Pridi na kozarec vode!« mi je dejala. To je izgovorila, kot da mi ponuja nekaj nadvse dragocenega. Kot bi mi rekla: »Pridi na kozarec penine!« In sem prišla. Najini otroci so hodili…
Nadaljuj z branjem
Ko sem se pri devetih letih preselil na Pijavo Gorico, sem videl, da so vsi pri gasilcih. Prvo leto nisem bil zraven, ker mi je bilo še malo nerodno. Tisto leto so bili naši na tekmovanju diskvalificirani. Z ročno brizgo je bilo treba s podstavka par metrov stran zbiti prazno pločevinko, a našim to ni…
Nadaljuj z branjem
Hecna misel: majhno, z zgodovino obremenjeno mesto v slepem črevesu italijanskega škornja – to je verjetno bolj običajen pogled na središče Tržaškega zaliva, le malo ljudi v Trstu vidi potencial za novo mednarodno središče ustvarjalcev in kreativcev. Trst in Berlin sicer imata nekaj skupnih zgodovinskih podobnosti, predvsem, da jih hladna vojna in (nekdanja) bližina meje…
Nadaljuj z branjem
Te dni je Ljubljana razdeljena na pol. Med sprehodom po prestolnici ste bržkone opazili oglasno kampanjo časnika Delo, ki jo je marketing družbe pripravil v sodelovanju z agencijo Luna/TBWA, in ki reže svet po sredini na dva dela: na levi ženska v burki, na desni ženska v bikinkah, na levi nuna, na desni znanstvenica, na…
Nadaljuj z branjem
O odprtem pismu anonimnih študentov arhitekture, ki je pred kratkim prišlo v javnost in v katerem opozarjajo na nekatere primere slabe prakse arhitekturnega dela in zaposlovanja, je na tej spletni strani že pisal Miloš Kosec. Moram opozoriti, da pismo odstira le del problematike in se ne dotakne jedra problema, ampak analizira le del posledic. Posledica…
Nadaljuj z branjem
Pred enim letom smo navdušeni objavili rezultate natečaja za novo stavbo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Po enem letu lahko zapišemo, da je bila vse skupaj le šala. Dozidave akademije ne bo! Oddelki Akademije za likovno umetnost in oblikovanje bodo še naprej razpršeni na več lokacijah v Ljubljani. To pomeni še naprej…
Nadaljuj z branjem
Ko te tašča pokliče v petek ob desetih zvečer, slutiš, da to ne more biti nič dobrega. Tako je 23. februarja zazvonil telefon. Novica je bila približno takšna: »Jani, pogorela nam je hiša, Luiznhofa ni več.« Kot bi me nekdo stisnil za vrat, pokleknil name in mi kolena pritisnil ob prsi. Naslednje moje iztisnjeno vprašanje:…
Nadaljuj z branjem
Javna debata o pomanjkanju stanovanj v Sloveniji ima kar nekaj zanimivih lastnosti. Prva je, da sploh nima značaja debate. Slednjo navadno zaznamujejo različna mnenja, ki se krešejo, si nasprotujejo in v bolj ali manj konfliktnem procesu izmenjave argumentov včasih dosežejo tudi kakšno rešitev. Kot toliko drugih družbenih problemov pa »debato« o pomanjkanju stanovanj pri nas…
Nadaljuj z branjem
Kdaj stavba postane ruševina? To sem se spraševal ob obisku gradu Podčetrtek. Grad namreč še stoji. In to zelo dobro stoji. Njegovi zidovi, ponekod debeli več metrov, se še ne bodo vdali tako hitro. Se je pa mestoma že vdala lesena medetažna konstrukcija, grajena iz impresivnih lesenih tramov. Pri tem so utrpele škodo baročne štukature.…
Nadaljuj z branjem
Stephenovi so bili po viktorijanskih merilih napredno gospodinjstvo. Oba starša, Julia in sir Leslie Stephen, sta bila premožna in izobražena mecena umetnosti, pri katerih so si kljuko podajali najbolj znani slikarji in literati konca 19. stoletja. Svojim otrokom sta vcepila liberalna in strpne nazore ter intimen vpogled v bogat intelektualni svet. Kljub temu sta imela…
Nadaljuj z branjem
Dežela kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolšno ta, podoba raja. Za Bled Prešernove besede še danes veljajo v enaki meri kot pred skoraj dvema stoletjema, v času pisanja Krsta pri Savici. Podoba alpske idile z jezerom, cerkvico, gradom na pečinah in zasneženimi vršaci v ozadju je postala slovenski turistični kliše, tako da ga…
Nadaljuj z branjem
Domača sem s temo domačnosti, saj je za mano deset let novinarstva v kulturi. In ni bolj domačnega med slovenskimi družbenimi podsistemi, kot je kulturni. Področje je majhno, zaposluje približno 30.000 ljudi, kar so trije odstotki delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji. Poleg tega pa je kulturno področje ozko, v veliki meri vpeto v domače sisteme…
Nadaljuj z branjem
V Ljubljani so ravnokar dogradili novo stavbo na vogalu Celovške ceste in Drenikove ulice. Ta lokacija je ena bolj zanimivih v Šiški. Zgoščena gradnja, historično tkivo in križišče dveh pomembnih urbanih žil so izhodišča za zanimivo in razpoznavno urbano potezo. Zahodni rob križišča ob Celovški definirajo modernistični bloki, vzhodni pa je bil doslej neizkoriščen in…
Nadaljuj z branjem
Originalnosti je več, kot mislimo, da je je. A še več je potrošniških smeti, ki presežke prekrijejo in zadušijo. To drži tako za gospodarstvo in industrijo kot za kulturo in umetnost. Potrošništvo – proizvajanje in konzumiranje stvari, ki jih sploh ne potrebujemo – nas je preplavilo, morda nas bo uničilo. Originalna in kvalitetna dela so,…
Nadaljuj z branjem
Vse rase in vse nacionalnosti, od južnoameriških prek afriških do azijskih, da ne izgubljam besed o masah Severnoameričanov, Avstralcev in Evropejcev, ki se valijo skozi počasi pogrezajoče se ulice. A slovenščine v šestih tednih v Benetkah nisem slišala niti enkrat. Skupine treh, štirih, petih poizpitno razigranih Američanov, ki so še včeraj spali ob krilih, ki…
Nadaljuj z branjem
Nekega dne se je mlad budist z dolge poti vračal v svoj hram in naletel na široko reko. Ure je razmišljal, kako bi jo prečkal, toda voda je bila globoka, valovi pa so se penili, tako da si nikakor ni upal zakorakati vanjo. Že je nameraval odnehati, ko je na nasprotnem bregu nenadoma uzrl velikega…
Nadaljuj z branjem
Dragi Outsider, kako naj bi človek pisal o lepoti in kako o nebeški lepoti? In zakaj izbiraš mene, ki o tem tako malo vem? Vendar če si upaš ti, potem bom tudi jaz. Vsaj poskusil. Začenjam z mislijo, ki ni moja. Nadaljujem s štirimi, pravzaprav petimi besedami. Vsaki od njih dodam nekaj misli iz navadnega…
Nadaljuj z branjem
Saj znamenitega pisoarja iz leta 1917, ki ga je Marcel Duchamp, eden največjih umetnikov 20. stoletja, postavil v galerijski prostor in mu s tem podelil status umetnine, ne bi imelo smisla na novo tematizirati, če ne bi umetnik na ta način povzdignil v zavest nekaj nedopustnega. Duchamp namreč ni razstavil kavnega mlinčka, niti kakšne druge…
Nadaljuj z branjem
Sredi Ljubljane se skriva divji kos narave. Česa tako lepega in zelenega nima vsako mesto. Ljubljana je pač »najlepše mesto na svetu« in ima naziv Zelena prestolnica. Ta košček narave, ki je tako poseben in lep, je strogo zaščiten. Le redko kdo ve zanj, čeprav se mimo vsak dan vozijo tisoči. Tam ne boste srečali množice turistov,…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
