Od nekdaj mi je najhuje vsakič, ko me kdo vpraša, od kod sem. Kako naj mu odgovorim? Rojena v Beogradu, s hrvaškim potnim listom, pišem za slovenske časopise, dve tretjini življenja sem prebila na Kitajskem, moje stalno prebivališče je v Avstriji … »Z avtoceste sem,« bi se glasil najbolj točen odgovor. Sem državljanka letališč in…
Nadaljuj z branjem
Pogovor Katje Perat in Petra Karbe med vožnjo po Ljubljanici sredi poletja. Katja Perat je avtorica pesniških zbirk Najboljši so padli (2011) in Davek na dodano vrednost (2014). Je članica glasnega uredništva spletišča AirBeletrina. Piše za Delo in Mladino in se spogleduje z gledališčem. Stvar pesmi v prostoru je ta, da zmore spregovoriti z mesta, ki…
Nadaljuj z branjem
V tretji številki revije Outsider (oktober 2015) smo objavili kratko monografijo Maksa Fabianija ob 150-letnici njegovega rojstva. V njej je tudi trilogija sodobnih refleksij dela velikega arhitekta izpod peres Dimitrija Waltritscha, Edvarda Blažka in Boštjana Vuge. Slednjo objavljamo v nadaljevanju. Fabiani in jaz Napisal: Boštjan Vuga Maks Fabiani je arhitekt in urbanist območja, ki…
Nadaljuj z branjem
Se kdaj vprašate, kdo postavlja merila v umetnosti? Ali si jih morda postavljamo sami? In zakaj nam je pravzaprav nek umetniški izdelek všeč in pri srcu, spet drugi pa nas odbije in se nam zdi nezanimiv? Kdo zares lahko izmeri vrednost umetniškega dela? Pred kratkim sem bila kot članica igralskega filmskega in tv sindikata povabljena,…
Nadaljuj z branjem
Ko je moj najmlajši sin Lolo iz Pekinga, kjer je bil rojen in kjer je odrastel do šestnajstega leta, vstopil v zagrebško 18-to gimnazijo, je prvo enico dobil iz hrvaškega jezika. Ne zato, ker ga ni znal. Zato, ker ni razumel, kaj poskušajo s temi čudnimi besedami doseči. ‘Nisem se naučil pesmi na pamet.’ Mi…
Nadaljuj z branjem
Napisal: Filip Drnovšek Zorko biolog in filozof znanosti, Velika Britanija Pred nekaj tedni smo končno dočakali brez dvoma najpomembnejši dan desetletja: 21. oktober 2015 – datum, do katerega potuje Marty McFly v drugem delu filma Back to the Future. Svet je ponorel. Guardian je začel z liveblogom že po avstralskem času; na Leicester Squaru je…
Nadaljuj z branjem
Zdaj smo resnično pri izvoru vseh narodnih travm: ni ga področja, ki ga ne bi pokvarili ti prekleti vzhodni Evropejci. Pred kratkim se je moja angleška prijateljica pozanimala, ali za življenje v Londonu potrebujem vizo. Najprej sem pomislil, da ne ve, da je Slovenija članica EU. Toda hitro se je izkazalo še bolj zanimivo dejstvo:…
Nadaljuj z branjem
Tako ni samo v gledališču ali pri filmu, velja za vsako področje, ki bi ga radi presegli. Šele ko ga zares obvladamo, in tu ima mesto tisto vsakodnevno učenje, se bo zgodil presežek v obliki nove ideje, nove knjige, novega izuma. Izobražujemo se povsod in mimogrede – na potovanjih, ob pogovorih, v aktivnem življenju, ob…
Nadaljuj z branjem
Ne vem točno, kdaj, katero leto je bilo, ne letni čas, bilo pa je jutro, ko sem v prehodu pred knjižnico Otona Župančiča na manjši stojnici s knjigami, ki so jih dali v sezonski odpis, opazil knjižico z naslovom Sinturbanizam Vjenceslava Richterja. Izšla je pred več kot pol stoletja, leta 1964, pri zagrebški založbi Mladost…
Nadaljuj z branjem
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE, DEŽELA, KJER SE MED DRUGIM CEDITA SLOVENSKA ZAVIST IN SOCIALNA NEENAKOST Zakaj sem že odšla v tujino in zakaj se ne vrnem domov, če je doma tako lepo? “Vau, v Ameriki živiš, joj, kako ti zavidam,” mi reče prijateljica. “A je res tako lepo kot v filmih?” naivno doda. Takšne in drugačne…
Nadaljuj z branjem
Petra Mucka, ki se Maxa Fabianija še dobro spominja, smo prosili, naj svoje spomine povzame v zapisu za 3. številko Outsiderja. Peter Muck je prapranečak Maxa Fabianija. V naši širši družini je vrsta posebnežev pa tudi pomembnih oseb. Med slednje se seveda na visoko mesto uvršča Max Fabiani, ki smo ga vedno klicali le stric…
Nadaljuj z branjem
Prvi nasveti, ki sem jih dobil na Japonskem, so bili od profesorja, ki nas je gostil na univerzi v Osaki: ”Dve stvari sta tabu na Japonskem. Prvo so brezdomci in drugo so jakuze. O teh stvareh naj se ne bi razpravljalo.” In tudi nisem, vse do konca ponovoletnih praznikov 2014, ko sem bil povabljen na…
Nadaljuj z branjem
O mestu, ki sem ga zapustil, mestu, kjer osebne zgodbe iz preteklosti krojijo razmerja sedanjosti in prihodnosti . Slabe tri tedne je, odkar sem svoje življenje zapakiral v nekaj škatel in se ob veliki pomoči prijatelja, vizualnega umetnika Mateja Andraža Vogrinčiča, odpeljal proti Berlinu. Za nedoločen čas. Bilo je ravno sredi medijske evforije in najave…
Nadaljuj z branjem
Pri nas naj bi nekaj znal, potem ko si se izšolal v temu namenjeni učni ustanovi, in še nekaj letih prakse. Tukaj pa naj bi se ves čas učil, in bil pravzaprav nenehno na dopolnilnem izobraževanju. Kot igralec v Ameriki se moraš nenehno izobraževati in dopolnjevati svoje znanje, biti povsem v skladu s sodobnimi smernicami…
Nadaljuj z branjem
Ko smo konec osemdesetih, zaradi Markovićeve reforme jugoslovanskega dinarja, pogosto hodili na poceni nakupe v sosednjo Avstrijo, se mi je posebej vtisnil v spomin način prodaje dnevnega časopisa: vreče s časopisi so bile pritrjene na stebre javne razsvetljeve in nad njimi majhna škatlica z režo, kamor si vstavil kovanec (takrat nekaj šilingov, danes kak evro)…
Nadaljuj z branjem
Umetnostni zgodovinar Jani Pirnat je živel v letih med 2013 in 2014 z družino v Osaki in raziskoval sodobno japonsko kulturo skozi prijateljevanje z umetniško skupino Art Unidentified. Spomnim se, da sem očetu, preden smo z družino za nekaj časa odšli na Japonsko potarnal, da sem star 40 let in v Sloveniji ničesar več ne…
Nadaljuj z branjem
Manjša inventura zdomca za tipkovnico. Misli z druge strani meje. Soočen z manjšo inventuro se sprašujem, koliko se je v zadnjih šestih letih, odkar živim in delam v Londonu, spremenil moj pogled na Slovenijo? Kaj mi o razlikah med zdajšnjim delovnim okoljem in domačim prostorom govorijo izkušnje? Kje se kažejo priložnosti in pomanjkljivosti na obeh…
Nadaljuj z branjem
Zakaj si avtor, sicer pisatelj in prevajalec, s svojimi klient(kam)i zgolj e-dopisuje in kako da je lahko ta unikatna oblika svetovanja uspešna Moja ordinacija je virtualna, ker bi mi redne seanse v živo preveč zajedale v moje siceršnje književniško delo. Poleg tega sem povečini na tujem. Ta oblika svetovanja sumljivo diši po »Dragi Heleni«, a…
Nadaljuj z branjem
Sam se ne počutim kot “Slovenec”. Življenje poznam kot čas, razdeljen med Slovenijo in tujino: v Sloveniji sem do zdaj preživel deset let, v tujini dvanajst. Odraščal sem v glavnem v Avstraliji in na Irskem, a Avstralec tudi nisem, niti Irec. Nekoč me je skrbelo, da tu obstaja problem; da je morda nekaj narobe, da…
Nadaljuj z branjem
Slovenci smo zelo športen narod. Uspehi naših smučarjev, rokometašic, odbojkarjev, skakalcev, padalcev, tenisačev, tudi namiznih, nogometašev, futsalašev, kolesarjev, motoristov, avtomobilistov, biatloncev, triatloncev, basketašev, itd., so včasih edine pozitivne novice, ki jih slovenski mediji servirajo svojim gledalcem, bralcem in poslušalcem. Statistika o doseženih olimpijskih kolajnah na prebivalca nas vsakič uvrsti v svetovni vrh (majhnost nam vsaj…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
