ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE, DEŽELA, KJER SE MED DRUGIM CEDITA SLOVENSKA ZAVIST IN SOCIALNA NEENAKOST

 Zakaj sem že odšla v tujino in zakaj se ne vrnem domov, če je doma tako lepo?

“Vau, v Ameriki živiš, joj, kako ti zavidam,” mi reče prijateljica. “A je res tako lepo kot v filmih?” naivno doda. Takšne in drugačne pogovore imam vedno znova, ko pridem v Slovenijo. Slovenci smo pač navajeni, da je trava vedno bolj zelena pri sosedu. Ampak redkokdo pa gre k sosedu in preveri, kakšno je stanje v resnici. In potem pride dobro recitiran odgovor: da mi ni treba zavidati, ker v nasprotju s tem, kar kažejo filmi, se v Ameriki res ne cedita med in mleko in da v Sloveniji ni vse tako slabo, kot si ljudje mislijo. Toda moj dobro recitiran odgovor postaja vsako leto malo manj gotov. Saj vendar, zakaj sem odšla v tujino in zakaj se ne vrnem domov, če je doma tako lepo?

Združene države Amerike ponujajo možnosti. Sem raziskovalka in profesorica na eni od večjih univerz. Omogočene so mi raziskave z najboljšimi teleskopi. Študenti prihajajo iz vsega sveta. Ogromno potujem, v Čile in na Havaje na opazovanja s teleskopi, pa na razna srečanja, na katerih odločamo o novih projektih in s temi povezanih sredstvih, do konferenc na bolj ali manj zanimivih krajih. Vmes skočim še na kakšno smučanje ali na gorsko kolo, in moja Facebookova stran je polna slik, ki mi jih ne zavidajo le moji prijatelji iz Slovenije. Včasih ugotavljam, da bi pa le veljalo objaviti kakšno sliko, ko po že 20. poletu v istem mesecu nočem videti niti l od letališča in imam še ravno dovolj energije, da se spomnim, kako mi je ime, ko prispem na imigracijsko kontrolo. Ampak o tem kdaj drugič.

Pa je v Ameriki res vse tako vau? Niti približno. Zdravstveno zavarovanje je na psu, delovniki so dolgi, porodniškega dopusta je šest tednov, dopusta na splošno (in to je skupaj z bolniško) dva. Ni počitnic na Hrvaškem, redkokdaj je kakšen piknik. Saj vem, kaj porečete, da tako čisto po slovensko tarnam. In naj raje pridem pogledat, kakšno je trenutno stanje v Sloveniji. In bi imeli čisto prav. Verjamem, da je trenutno kriza. In povsod je tako. Služb primanjkuje, socialna stiska je vedno večja, razlika med bogatimi in revnimi bo kmalu presegla vse meje. V bistvu stopamo po poteh ZDA. Za veliko ceno. Ampak Američani mi nikoli ne rečejo, da je v drugih deželah vse boljše, oni so patrioti, ponosni na svojo državo, in bog ne daj, da kdo reče kaj slabega o njej. Jim pa ne bi škodilo, če bi se kdaj podali pogledat k sosedu. Saj jih večina o drugih kulturah ve bore malo. Šele ko res živiš v drugem okolju ter spoznavaš svet in ljudi z drugega zornega kota, se naučiš strpnosti. In tega jim resnično primanjkuje. Empatije do drugih kultur. Manjka jim mobilnost. Veliko študentov in prijateljev nima potnega lista. Poročila gledajo le redko, in ta redko poročajo o novicah zunaj ZDA. Pa še tiste so samo o vojnah, v katerih sodelujejo. In potem se čudiš, ker mislijo, da bi morali vsi živeti po njihovih načelih. Ker oni so pa ja najboljši.

Tako uvidiš, da morda pa le ni vse tako slabo v Sloveniji, da morda ZDA niso tako vau kot si mislimo, da Slovenci nismo tako napačni. Samo malo samozavesti nam manjka, in mobilnosti, in ugotovili bomo, da je sosedova trava polna plevela.

Maruša Bradač, Kalifornija

Priporočamo:

Omogoči nastajanje tiskane revije in spletne strani Outsider z naročilom na revijo!