Pred nekaj leti je televizijska serija Mad Men o oglaševalski agenciji na newyorški aveniji Madison prevzela širno publiko s hip retrospektivo poznih šestdesetih let, ko so sestanki minevali v meglicah nikotinskega dima, za kosilo pa so bili dovolj trije martiniji. Eden izmed glavnih razlogov za uspeh te serije je izredno všečna, izpiljena retronostalgična scenografija (Camille Bratkowski), ki lesene obloge po stenah, okrancljane tapete, španske paravane, stacionarne telefone in tapecirane zofe povzdigne v kult. Ni čudno, da je še IKEA pred kratkim lansirala novo linijo retro pohištva. Divja šestdeseta leta so ravno dovolj daleč, da se jih nihče ne spominja dovolj natančno, in zato si jih lahko skladno s popkulturnimi ikonami poustvarimo po svoje.

Leta 1975 je Edvard Ravnikar v Ljubljani postavil Ferantov vrt, stavbni sklop iz štirih enot, razporejenih po obodu zemljišča, ki tvorijo programsko mešan kare. V enotah ob Rimski, Gregorčičevi in Slovenski cesti je nad javnim programom v pritličju in ponekod višje zasnoval različno visoke stanovanjske dele. Dvorišče kareja je prehoden javni park, pod katerim so garaže; na zahodni strani ga obroblja paviljon z javnim programom. Prenove praznih prostorov v Ferantovem paviljonu v poslovne pisarne za agencijo PM, poslovni mediji se je lotila ekipa arhitektov Matjaž Bolčina, Ernest Milčinovič, Katja Saje in Samantha Vuk.

Povzemimo prenovo v nekaj korakih.

VIZIJA

Naročnik (PM) je že na začetku projekta izkazal navdihujočo iznajdljivost; za finančno zahtevno prenovo je našel in navdušil investitorja, ki je prostor kupil in ga v sodelovanju s PM v celoti prenovil, ta pa se je zavezal k dolgoročnemu najemu prostorov.

Sodelovanje med investitorjem in kreativci različnih profilov, značilno za oglaševalske agencije v madisonskih nebotičnikih, se je izkazalo kot prava kombinacija za pristop k ureditvi prostorov v paviljonu v Ferantovem vrtu. Arhitekti so imeli naročnike s posluhom za avtentično, a sodobno prenovo, z močno afiniteto do arhitekture.

DOSTOJANSTVO

Dediščina modernizma, ki je novim uporabnikom pogosto tuja in nerazumljiva, poleg tega pa je zaradi uporabe betona energetsko zelo zahtevna, je v rokah tandema dobro zaživela.

“Edvard Ravnikar svoj arhitekturni izraz pogosto doseže s konstrukcijo. Poleg tega, da ima očitno statično funkcijo, je konstrukcija že arhitekturni element za notranji ustroj prostora. V paviljonu Ravnikar dokončno razvije idejo, ki jo nakaže že v Moderni galeriji. Zidovi so prosto postavljeni v (konstrukcije) osvobojeni obod in se ga ne dotikajo. Notranji, neke vrste galerijski prostor je tako ves čas povezan, obenem pa omogoča posamezne podprostore umika v zasebnost.”, razloži Bolčina.

Arhitekti so najprej odstranili vse nenosilne stene, ki so prostor zapirale in so ostale še od prejšnje pisarniške razporeditve s hodnikom. Odstranili so tudi vse stavbno pohištvo, vključno z okni in vhodnimi zasteklitvami v pritličju. Novo zasnovo so nato izvedli s sledenjem prvotnemu odprtemu tlorisu. Skupni prostori so odprti in diferencirani zgolj z opremo.

EDVARD

Novi prostori se razprostirajo prek pritličja s službenim vhodom z Igriške in z vhodom v nov prostor za dogodke s Ferantovega vrta; Edvard. To je izčiščen prireditveni prostor, ki ga bo kmalu mogoče najeti. Zasnova ga zato ohranja v veliki meri praznega, z izjemo rastlinja, ki je umeščeno ob stekleno fasado kot neke vrste filter med notranjim in zunanjim dogajanjem. Arhitekti so ohranili odprtost pritličja ob obeh vhodih in razkošen pogled na lipo ob Rimski ulici. Odprli so krožno stopnišče, ki je bilo pred posegom prezidano. Stopnišče je osrednji element vstopnega prostora, okoli njega so umeščene površine vhodne veže, ki je namenjena tako sprejemu obiskovalcev kot delovnemu procesu zaposlenih. Prek stopnišča se povzpnemo v sprejemnico z dvema opečnima polkrožnima stenama, prek katerih se prostor odpre v »dnevno sobo« podjetja, s pogledom prek velikega okna na Ferantov vrt in krošnjo lipe ob Rimski ulici.

UMETNOST

Sprejemnica je, poleg funkcije sprejemanja bodočih gostov in zaposlenih, tudi prostor dveh umetniških intervencij. Prva, na zidu za sprejemnim pultom, je risba Saše Vrabiča, primer »word arta«, ki je nastal v sodelovanju med umetnikom in zaposlenimi v podjetju. Kvadrat v kvadratu (logotip podjetja) je izpisan iz besed in izrisan s podobami, ki so jih izbrali zaposleni. Druga intervencija je na stropu, na katerem valovijo membrane surove gaze; to delo je nastalo v sodelovanju arhitektov in Tine Princ.

OPREMA

Večji del notranje opreme je bil oblikovan po meri, prav za ta prostor (delovne mize, sprejemni pulti, klopi, sejne mize, govorilnica, kuhinja, knjižna omara …). Zaradi procesa dela pri vsebinskem marketingu je naročnik želel čim več magnetnih tabel s funkcijo »piši – briši«. Rešitev te zahteve je »nevidna« in ohranja obstoječe zidove nedotaknjene – na večino zidov je mogoče pritrjevati magnete in po površinah pisati. Poleg tega je na vseh omarah in novih oblogah uporabljen t. i. »pinboard« linolej, ki omogoča obešanje gradiva. Pohištveni linolej je uporabljen tudi na delovnih mizah in na sejni mizi.

Novi poslovni prostori v Ljubljani učinkovito združujejo najvišjo arhitekturno misel s potrebami sodobnih poslovnih prostorov za kreativce. Obisk prostorov navduši z ustvarjalnim vzdušjem, dovršeno arhitekturo, skladno povezano z umetniškimi intervencijami ter po meri zasnovano ali skrbno izbrano opremo in jasno estetiko. In če smo že začeli z reminiscenco na Mad Men, lahko ta poseg povzamemo s citatom Dona Draperja, ki za najboljše kreativne rešitve priporoča:

»Make it simple, but significant!«

Nadstropje

Pritličje

 

Arhitektura: Matjaž Bolčina, Ernest Milčinovič, Katja Saje, Samantha Vuk
Ime projekta: Novi prostori na Igriški
Investitor: BERA 9 d.o.o., PM Poslovni mediji d.o.o.      

Fotograf: Miran Kambič

Besedilo: Nina Granda

Lokacija: Igriška ulica 5, Ljubljana
Projektna ekipa: Matjaž Bolčina, Ernest Milčinovič, Katja Saje, Samantha Vuk

Leto načrtovanja: 2018
Leto izvedbe: 2018

Površine:
Klet: 30m2
Pritličje: 200m2
Nadstropje: 480m2
Parcela: 800m2
Pozidana površina: 500m2

Projektanti:
Elektro instalacije: Boštjan Mikec s.p.
Strojne napeljave: Emineo d.o.o.

Izvajalci:
gradbena dela: RB Nasvet d.o.o.
električne inštalacije Elkik d.o.o.
strojne inštalacije: Klimko d.o.o.
mizarska dela – Mizarstvo Kos, Mizarstvo Trunkelj
tapetništvo: Tapetništvo Novak
zasteklitve – Refleks servis d.o.o.
slikoplekarska dela: Slikopleskarstvo Picaso

Kreativne intervencije:
instalacija membran surove gaze: Tina Princ, Things I Miss
zidna grafika: Sašo Vrabič

Nadzor in koordinacija del: ROBOR Boris Srebernič s.p.

 

Objavljeno v Outsider #15

Outsider #15

Celoletna naročnina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja