Ljubitelji letnic in zgodovinskih osebnosti so že odštevali dneve, Ministrstvo za kulturo pa je v začetku leta še javno razglasilo leto 2022 za leto piranskega violinista Tartinija ter arhitekta Plečnika. 150 let mineva od rojstva velikega arhitekta in v letu,v katerega smo vstopili, je najavljenih je že kar nekaj dogodkov v počastitev njegovega spomina.

Svojevrsten prispevek k iskanju novih zornih kotov na delo kanoniziranih arhitekturnih ustvarjalcev izpred sto let predstavlja nova fotografska monografija Fabiani – Plečnik – Vurnik: Oblike za novo demokracijo (na naslovnici najdemo prvi del naslova, kataložni vpis pa navaja drugega) avtorjev fotografa Staneta Jeršiča in umetnostne zgodovinarke Bojane Čampa. Knjiga, izdana v samozaložbi, sledi digitalni razstavi Ministrstva za kulturo z dodatnim prednaslovom »Pionirji slovenske sodobne arhitekture«, njen izzid pa spremlja razstava fotografij in knjige v veži Narodnega muzeja v soavtorstvu arhitekta Marka Mušiča, ki je prispeval tudi predgovor knjigi. Avtorja ne sodelujeta prvič (razstavno/knjižna projekta »Poklon Ljubljani – obnova Cukrarne« in »Evropska sredstva povezujejo«), niti ni to njuno prvo profesionalno srečanje z obravnavano tematiko.

Njun tokratni izdelek je fotografska monografija velikega formata, namenjena najširši publiki. Tisto, kar jo nekoliko ločuje od večine podobnih knjig za na klubsko mizico, je izbor teme in avtorski pristop. Poleg nabora tehnično in likovno vrhunsko izvedenih fotografij prekaljenega mojstra Staneta Jeršiča, ki je v preteklosti že tudi izdal podobno delo, osredotočeno na Plečnikovo arhitekturo (Glasba panoram Plečnikove arhitekture, 2010), pozornost pritegne že sam (pod)naslov, Oblike za novo demokracijo. Kot v pogovoru izpostavita avtorja, je ta nalašč nekoliko drzen in v sebi nosi redko izraženo tezo o povezavi med opusi treh utemeljiteljev moderne slovenske arhitekture in demokratičnimi principi oziroma idejami. Če je ta povezava vsaj pri Plečniku še splošno sprejeta v kontekstu njegovega sodelovanja s češkoslovaškim državnikom Tomášem G. Masarykom pri prenovi in adaptaciji Hradčanov v Pragi iz srednjeveške citadele v središče sodobne demokracije, pa jo na prvi pogled težje najdemo v delu in življenju Ivana Vurnika in Maksa Fabianija (sploh slednji bi zaradi svoje burne življenjske poti znal povzročiti marsikakšno dvignjeno obrv). A kot pojasnjuje v strokovnem besedilu Bojana Čampa, dodatno pa podčrta v predgovoru arhitekt Marko Mušič, lahko pogled seže dlje od svetovnonazorskih in političnih prepričanj ter življenjskih odločitev, sprejetih v nekaj najbolj burnih desetletjih svetovne zgodovine, če se osredotočimo na arhitekturna dela in njihovo lastno življenje.

Vpogled v trenutek teh življenj ponujajo Jeršičeve fotografije. Vsako od izbranih (slovenskih) del treh arhitektov je praviloma predstavljeno z (najmanj) dvema pogledoma: oddaljenim, največkrat posnetkom iz zraka, ter detajlnim. Ptičja perspektiva fotografu omogoči, da se približa pogledu arhitekta, ki snuje s pomočjo makete in tlorisne risbe v merilu ter tako poudari osnovno prostorsko idejo, pa tudi prikaže urbani utrip javnih prostorov. (Fotografije so večinoma posnete iz letala ali višjega objekta, avtor namreč iz tehničnih razlogov – globinske ostrine – ni ljubitelj dronov.) Z bližnjim pogledom izpostavi mojstrsko zasnovo in obrtniško izpeljavo detajla, haptično razsežnost in človeško merilo. Skozi estetski medij tako spregovori humanistična nota v opusih vseh treh ustvarjalcev; fotografije dokumentirajo prostore, ki jih je oblikovala skrb za njihove uporabnike.

Knjigo poleg osnovne zamisli in dodelanih fotografskih kompozicij, ki sta jih avtorja oblikovala v sodelovanju ob skupnem obiskovanju arhitektur in iskanju najboljših svetlobnih pogojev, zaznamuje tudi spretno povezovanje opusov treh neodvisnih in samosvojih avtorjev (in njihovih sodelavcev). Fotografije niso umeščene strogo kronološko ali po tematiki, ampak prosto asociativno po motivih (klasični, starokrščanski), kompoziciji, prostorski bližini ipd. V zadnjem sklopu so v zgoščenih življenjepisih in z izbranimi citati predstavljeni trije arhitekti. Podrobnejši umetnostnozgodovinski opisi arhitekturnih del se nahajajo na koncu knjige ob indeksu s sličicami. Čeprav pozornemu bralcu zmanjka kakšna podrobnost pri navajanju (so)avtorjev ali lastnosti del (npr. Miklošičev trg, ki danes nosi zasnovo, povsem različno od izvorne Fabianijeve) in so splošna besedila nekoliko poljudno ohlapna, je monografija kvaliteten izdelek za najširšo javnost, ki obenem ponuja izhodišče tudi za kakšno poglobljeno raziskovalno delo na izbrano temo. Predvsem pa nagovarja tako ustvarjalce kot laike, da te prostorske umetnine s posluhom za slehernika vidimo in doživljamo, jih ohranjamo in nadaljujemo tradicijo arhitekture, ki je demokratična ne zaradi parol ali bleščečih konceptov, ampak zaradi materializirane skrbi za sočloveka, dediščino in okolje.

Fabiani – Plečnik – Vurnik: Oblike za novo demokracijo/Forms for a new democracy
Razstava v avli Narodnega muzeja Slovenije: 16. 12. 2021 – 8. 5. 2022

Avtorja razstavno-knjižnega projekta: Stane Jeršič, Bojana Čampa
Avtorja postavitve razstave: Marko Mušič, Stane Jeršič
Predgovor h knjigi in razstavi: Marko Mušič, akademik in arhitekt
Angleški prevod besedila: Marjana Karer, Ana Kraševec
Založništvo in izdelava: Artkontakt Studio Bast, Ljubljana, 2021

Besedilo: Luka Jerman
Foto: Stane Jeršič