V Združenih arabskih emiratih so odprli največjo svetovno razstavo EXPO 2020 Dubaj. Razstava združuje sodobne dosežke na področju arhitekture in gospodarskih vizij posameznih držav. Na razstavi so odprli tudi slovenski paviljon, ki ga bomo na spletu predstavili v kratkem. Tokrat pa se posvečamo finskemu paviljonu, ki ga je zasnoval in do izvedbe vodil projektno skupino mladi arhitekt in naš sodelavec Gregor Turnšek, vodilni arhitekt v biroju JKMM Architects.

Tema finske razstave v paviljonu je Sharing Future Happiness in poudarja predvsem pomen trajnostnega razvoja, krožnega gospodarstva in inovativnosti za boljšo prihodnost. Motivi razstave se prav tako v veliki meri naslanjajo na pomen narave in povezanost Fincev z naravo. 

V zasnovi paviljona se različne ideje prepletajo v enovito celoto. Paviljon lahko razumemo kot drobec finske narave, ki v puščavo simbolično prinaša sneg, kamen, gozdove in vodo, ki so značilni za državo. Pomen kulture obravnava predvsem oblika glavnega vhoda v paviljon, ki se sklicuje na nomadsko tradicijo v arabskem svetu in tudi na lastno nomadsko dediščino Finske. Zunanjost in notranjost paviljona sta združeni v enovito celoto, ki jo lahko razumemo kot odmev in nadaljevanje dolge finske tradicije minimalističnega, modernističnega oblikovanja z bistveno pozornostjo na funkcionalnost stavbe. Osrednji prostor paviljona je tako imenovana »finska soteska« (angleško »gorge« oziroma »kuru« v finščini). To je srce paviljona, ki se razteza po celotni višini stavbe in ponuja umirjen nordijski prostor oddiha v vrvežu okolja Expo. Paviljon je tudi metaforični kurir iz finskega laboratorija trajnostnega razvoja.

 

Pogovarjali smo se z Gregorjem Turnškom, projektnim arhitektom Finskega paviljona za Expo 2020 v Dubaju.

Gregor, kaj je bila vodilna zamisel pri oblikovanju paviljona?
Pri oblikovanju paviljona smo želeli prinesti delček finske narave v Združene arabske emirate in Dubaj. Osrednji navdih paviljona je tanka bela plast prvega snega, ki prekrije finsko pokrajino na začetku zime. V finščini se paviljon imenuje Lumi, kar pomeni sneg. Zasnova glavnega vhoda paviljona izvira iz tradicionalnega arabskega šotora. V arhitekturnem konceptu paviljona se tako srečata dve kulturi.

Kako je potekalo načrtovanje?
Načrtovanje smo začeli leta 2018, ko smo se udeležili natečaja za arhitekturni koncept in izvedbo Finskega paviljona na Expu 2020 v Dubaju. Razpis je organizirala in izvedla vladna organizacija Business Finland (podobno kot Gospodarska zbornica Slovenije), ki je nato pri nadaljnjem načrtovalskem procesu za paviljon in tudi razstavo vseskozi nastopala kot naročnik projekta. Velik del usklajevanja med državnimi interesi in željami partnerskih podjetij je prav tako potekal pod vodstvom ekipe Business Finland.

Štiri podjetja smo poleti 2018 oblikovala konzorcij, da smo z referencami in znanjem lahko izpolnila vse pogoje razpisa. Po zmagi na razpisu smo večji del razvoja ideje prevzeli v našem studiu JKMM Arhitekti v sodelovanju z generalnim izvajalcem, švicarskim podjetjem Expomobilia. Osnovni koncept smo morali uskladiti z lokalnimi pravilniki in tehničnimi smernicami, pa tudi s posebnimi zahtevami organizatorjev Expa v Dubaju, pri čemer smo sodelovali z lokalnim arhitekturnim studiem NSD Architectural Consultants in drugimi lokalnimi inženirji. Na osnovi usklajenega končnega koncepta smo sredi leta 2019 pridobili gradbeno dovoljenje. Gradbena dela so se nato pod vodstvom Expomobilie in lokalnim glavnim izvajalcem Cimolaijem Rimondom začela septembra 2019. Do februarja 2020 so bila izvedena vsa osnovna konstrukcijska dela do višine strehe, nato pa je bila zavoljo pandemije sprejeta odločitev, da bodo dela začasno ustavljena. Izvajalci so do junija 2020 izvedli dela do te mere, da je bila stavba zaprta in vodotesna. Aprila 2021 so se nato začela zaključna izvajalska dela, ki so potekala vse do septembra 2021, torej neposredno do otvoritve Expa. Tako smo zagotovili, da paviljon sije v najlepši luči prav ob otvoritvi prireditve.

Vzporedno smo sodelovali tudi na natečaju za zasnovo razstave v Finskem paviljonu. Razpis je potekal pozimi leta 2019 in za sodelovanje smo morali osnovati nov konzorcij skupaj s finskimi podjetji Futudesign, Flatlight in Sun Effects. Skupaj smo združili oblikovalsko znanje s področij arhitekture, notranjega oblikovanja, pripovedništva, video-, zvočnega- in svetlobnega oblikovanja. Pod imenom Symbiosis nam je uspelo zmagati na natečaju in v nekaj mesecih pred začetkom svetovne pandemije smo razvili osnovno idejo do načrtov za izvedbo. Nato je potekal ločen razpis za izvedbo razstave. Razstavni elementi in predvsem digitalni materiali (osrednji film, zvočna podoba, svetlobna instalacija) so bili izvedeni na Finskem in nato prepeljani v Dubaj.

Celoten načrtovalski proces je bil zelo dinamičen in zagotovo nepozabna izkušnja. 

Kako je finski paviljon financiran?
Finski paviljon je financiran z dveh strani: prvo polovico je financirala država, drugo pa finska podjetja z donacijami. To je v osnovi privedlo do številnih izzivov in usklajevanj, da smo lahko z eno zgodbo in eno osrednjo idejo združili številne, pogosto zelo različne interese. Vloga arhitekta je zato v tem procesu presegala vlogo oblikovalca – načrtovalca. Velik vložek je bil namenjen razumevanju različnih zahtev in njihovemu uspešnemu prevajanju v zaključeno celoto. Medkulturne razlike so privedle do zanimivih vprašanj in pogosto nelogičnih trkov idej, ki smo jih morali razrešiti drugega za drugim. Načrtovalski proces je zajemal nekaj delovnih obiskov v Dubaju, namenjenih usklajevanju z lokalnimi organi in tudi nadzoru gradnje. Zavoljo pandemije v zadnjem letu in pol nismo potovali v Dubaj, zato smo bili primorani veliko dela opraviti na daljavo. Na srečo smo bili uspešni in s končnim rezultatom smo zelo zadovoljni.

Kaj ti pomeni izvedba in kakšen je pomen te priložnosti?
Vključenost v oblikovalski proces Finskega paviljona je morda najboljši vpogled v finske oblikovalske nazore, finske vrednote, tradicijo in vizije za prihodnost. Izvedeni paviljon je končni rezultat prehojene poti v zadnjih treh letih, ki so bila zame neponovljiva učna ura. Upam, da bo paviljon obiskalo čim več ljudi in bo v njem vsak našel svoj najljubši kotiček ter oblikoval svojo zgodbo o Finskem paviljonu.

V zadnjem letu in pol smo bili neobhodno bolj odtujeni drug od drugega, zato upam, da bo Expo v Dubaju kot ena največjih svetovnih prireditev ponovno spodbudil nova srečanja med nami.

Avtorji projekta:

JKMM DESIGN TEAM

Arhitektura: natečajni predlog in zgodnja zasnova:

Gregor Turnšek

Ekipa: Teemu Kurkela Peter Vuorenrinne Päivi Aaltio

Marko Pulli Asmo Jaaksi Samuli Miettinen Juha Mäki-Jyllilä

Arhitektura, končni načrti in realizacija:

Gregor Turnšek, Teemu Kurkela, Päivi Puukari Mikko Kyläkoski,  Jarno Vesa, Tatu Laakso, Asmo Jaaksi, Samuli Miettinen, Juha Mäki-Jyllilä

Zasnova interierja: Päivi Meuronen, Rami Lehtimäki

Fotografije: Marc Goodwin

Pripravila: Nina Granda

Celoletna naročnina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja