Ko je svet sredi marca zadela novica, da je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo novega koronavirusa, je kmalu zatem udarila druga novica – da je ponekod v trgovinah začelo primanjkovati WC-papirja. Seveda so bile izpraznjene tudi police z makaroni in moko, ampak te so lahko dovolj hitro zalagali z novimi in se tako fotografije opustošenih polic nikakor niso mogle primerjati s šokantnostjo razprodanega toaletnega papirja. Ponekod so, da bi preprečili čezmerno kopičenje posameznih kupcev, celo uvedli »akcije« v smislu, da je en paket na voljo po normalni ceni, vsak naslednji pa po principu »vzameš dva, plačaš sto«.
Kdo bi si mislil, da bo pred apokalipso ravno WC-papir najbolj zaželena dobrina. Ni hujšega, kot če ostaneš brez njega. Vsi smo najbrž že doživeli situacijo, ko se je ravno v nepravem trenutku zvitek zavrtel v prazno … V normalnih časih to ni tak problem, že koga pokličeš in ti pomaga v stiski. Ko pa je na svetu pandemija, si očitno nihče ne želi tvegati in obsedeti tam brez papirja, medtem ko se svet podira.
Imata pa WC-papir in koronavirus nekaj skupnih lastnosti. Oba sta namreč »made in China«. Vsem je znano, da so Kitajci prvi izdelovali celulozni papir, in zato niti ni tako presenetljivo, da so prvi izdelali tudi takšnega, ki je bil primeren za toaletne potrebe. Viri kot prvo zgodovinsko omembo, s katero skušajo datirati začetek tega prestiža, navajajo tisto iz leta 589 našega štetja, ko je kitajski učenjak Jan Žituj zapisal: »Papirja, na katerem so citati iz Petih klasikov ali imena modrecev, si ne upam uporabiti za toaletne namene.« Pet klasikov je temeljno delo konfucianizma. To je vendarle vredno branja.
Kasnejši viri navajajo statistične podatke o proizvodnji toaletnega papirja v kitajski provinci Džedžjang v zgodnjem 14. stoletju. Letno naj bi proizvedli deset milijonov paketov toaletnega papirja, ki so vsebovali po 1.000 do 10.000 papirjev. Od tega naj bi bilo 720.000 kosov toaletnega papirja namenjenih za cesarski dvor. Format papirja pa je bil: 60 x 90 cm!
Podobno kot koronavirus se je toaletni papir začel širiti na zahod, ampak za razliko od koronavirusa rast ni bila tako hitra, čeprav tudi eksponentna. Do sedaj ga uporablja že skoraj ves svet.
V ZDA so prvi komercialni WC-papir pričeli proizvajati leta 1857. V Evropi malo kasneje. Najprej je bil v lističih, kasneje v zvitku. Do danes je doživel velik tehnološki napredek (optimizacija velikosti lističev, biološka razgradljivost, odpornost proti pretrganju s prstom, različne dišave in premazi …). Ta napredek je skoraj neviden, vendar je tako elementaren, da si očitno mnogi ne morejo predstavljati konca sveta brez zadostnih zalog papirja.
Pa vendar osebno pretiranim zalogam v času izrednih razmer nasprotujem. Bolj smiselno se mi zdi razmišljanje o preskrbi s hrano, o samooskrbi, o zagotavljanju zadostnih in kakovostnih hranil. Saj če teh ni, tudi WC-papir lahko izgubi svoj pomen. Če pa ste se s hrano že oskrbeli in bi vseeno želeli investirati v papir, svetujem, da investirate v dobre knjige in revije. Konec koncev lahko na koncu tudi ta papir pride prav, da ne obsedite tam … brez …
Napisal: Matevž Granda
Foto:Srđan Nađ
