Kambrina zgodovina se je začela okoli leta 1600, ko so na živi kraški skali v vasi Pliskovica postavili majhen kmečki hlev, in je skoraj štiri stoletja valovala v umirjenem ritmu sonca in burje, ki sta izostrila njegove kamnite poteze. Leta 2018 pa se je za Kambro začelo novo poglavje: investitorica Vilma Penko je hišico v tandemu s svojo hčerko Lucijo, arhitektko, in z arhitektom Rokom Žnidaršičem spremenila v pravcato kraško oazo spokojnosti in zadovoljstva, v kateri lahko obiskovalci tudi prenočijo.

Zadnja prebivalka Kambre je bila menda kravica po imenu Sivka, danes pa jo naseljuje duh udobja in topline. Arhitekta sta načrtno ohranila vse kovane detajle na fasadi, ki spominjajo na dejstvo, da je bila stavba nekoč hlev, prav tako sta ohranila vse bistvene značilnosti tradicionalne kraške gradnje. Tako je bilo bistvo projekta obnove v razgaljanju kamnitega srca Kambre in v izpostavljanju posebnosti, ki jo ločujejo od drugih kraških hiš. Uporabljeni materiali so iskreni in trpežni. Prostore kot rdeča nit povezuje vidni beton, ki se zliva z lokalnim kamnom, povsod, kjer je bistven dotik, pa se pod prsti znajdejo naravne hrastove površine.

Kontrapunkt obstoječi stavbi je nov paviljon, ki s svojo lego objema prostor vrta in nežno namiguje na tradicionalne kraške borjače oziroma notranja dvorišča. Kambra v enaki meri deluje zunaj in znotraj. Z izbrano kraško vegetacijo iz letnega časa v letni čas spreminja svojo podobo in obiskovalcu postreže z očarljivo izkušnjo kraškega bivanja. Izraz »kambra« v kraškem dialektu pomeni dnevno sobo, glavno sobo v pritličju hiše, in Kambra s svojo dostopnostjo in vedrino prav zares vabi k druženju in skupnemu preživljanju časa.

Ime projekta: Kambra
Avtorja arhitekture: Lucija Penko, Rok Žnidaršič
Investitor: Vilma Penko/Micom Edu, d. o. o.
Lokacija: Pliskovica
Leto načrtovanja: 2015
Leto izvedbe: 2018

Površine (neto):
Hiša: 58 m²
Paviljon: 21 m²
Parcela: 230 m²

Foto: Janez Marolt
Besedilo: Ajda Bračič

Projekt je bil objavljen v Outsider #15. V tiskani različici lahko preberete še intervju z arhitektko Lucijo Penko in investitorico Vilmo Penko.