Louise.vogel.k
Louise Vogel Kielgast (Gehl) »Zdravi prostori so odločitev!«

Na povabilo urbanističnega studia Prostorož je konec aprila (25. 4. 2024) Ljubljano obiskala direktorica programa za zdravje pri mednarodno priznanem (urbanističnem) biroju Gehl. Louise Vogel Kielgast je ena najvidnejših svetovno priznanih strokovnjakinj na področju ustvarjanja zdravih prostorov sodobnih mest. Tekom svoje kariere je vodila projekte širom sveta: v Sydneyu, Ženevi, Parizu, Londonu in Kopenhagnu… Med drugim sodeluje s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), programom Habitat Združenih narodov (UN-Habitat), Danskim nacionalnim gradbenim skladom Landsbyggefonden in Zvezo nordijskih mest.

V sklopu njenega obiska se je v prostorih ljubljanske Fakultete za arhitekturo odvilo gostujoče predavanje, na katerem je predstavila t.i. Gehlov pristop k ustvarjanju zdravih prostorov, ki obravnava teme kot so zdravo otroštvo, dostop do zdrave hrane, spodbujanje telesne dejavnosti in kakovost zraka.

Kakšno sploh je »zdravo mesto«? Zdravo mesto zagotavlja varno, proaktivno in participatorno okolje — ima omrežje varnih peš in kolesarskih poti, ljudi stimulira k športno-vadbenim aktivnostim, omogoča dostop do zdrave prehrane in dejavnosti povezanih z naravo. Mesto s svojim tkivom in umeščenostjo urbane opreme tvori prostore, ki delujejo stimulativno in vse-vključujoče ter ljudi spodbuja k socializaciji; druženju, povezovanju in aktivnemu sodelovanju v družbenem dogajanju. Zdravo mesto je torej bivalno okolje, ki skrbi za tako fizično kot psihosociološko dobrobit slehernika. Razumevanje vidikov zadovoljevanja potreb, ki prispevajo oziroma predstavljajo tvornike zdravega mesta, različni profili in stroke dojemajo drugače, predvsem na osnovi že vpletenih dejavnosti ter sistemov, v sklopu katerih se specifična funkcija izvaja — k zdravju ljudi, ki živijo v mestu, ne prispeva le količina zelenih površin in zasajenih dreves ali kvaliteta medicinske oskrbe ter število zdravstvenih ustanov, temveč tudi načini, na katere izvajamo vsakodnevne rituale.

Predstavljen primer postajališča; število ljudi, ki čez dan prehaja čeznje, je visoko, nikjer v kontekstu mesta ni večje izmenjave oziroma frekvence prebivalstva. Tranzitne točke so tako ene najbolj obljudenih prostorov mesta, ki jih so-uporabljajo vse generacije od šoloobveznih otrok in mladostnikov, študentov, zaposlenih do starostnikov. Pa vendar kakšna pravzaprav so postajališča, kakšen program se pojavlja v njihovi neposredni bližini? Postajališča so večinoma le nadstreški s pogosto premajhno klopjo, v njihovi okolici se pretežno nahajajo ponudniki s hitro prehrano (»fast food«), morda kakšna trafika in včasih tudi manjši supermarket. Zaradi bližine in hitrega tempa vsakdanjega življenja je poseganje po tovrstnih ponudnikih časovno nadvse priročno in mnogokrat tudi finančno najbolj ugodno. Ob čakanju na transport se stoje prehranjujemo, verjetno ob tem gledamo v svoj pametni telefon, tačas se morda kdo v tvoji neposredni bližini odloči prižgati cigareto, s prehranjevanjem pohitimo, da uspemo pojesti še preden prispe transportno vozilo itd.

Kako takšne profane navade vplivajo na dobro počutje in zdravje posameznikov ter kako se odražajo v splošni družbi? — Predvsem negativno; če želimo zdravo družbo, moramo izboljšati potek vsakdanjika. Z zaznavanjem problemov in njihovim sistematičnim reševanjem lahko implementiramo nove, zdrave vsakdanje navade pri posameznikih. Ob ponudnikih s hitro prehrano na točkah visoke frekvence ljudi naj se pojavi kakšna stojnica z zdravo, polnovredno prehrano, dodajo naj se klopi, stolčki in mizice, morda postajališča hkrati postanejo tudi otočki zelenja itd. Pa vendar niso samo postajališča potrebna sprememb, razmisliti moramo tudi o ostalih prostorih mesta, ki so sestavni del vsakdanjika in pomembno vplivajo na zdravje družbe; od zasnove ulic, trgov, skupnih prostorov sosesk, smiselnega umeščanja urbane opreme v obstoječe prostore, pa vse do vzpodbujanja aktivnega, k zdravju usmerjenega življenjskega sloga že v sklopu izobraževalnega sistema in promocije slednjega v smislu družbenega dogajanja in iniciativ mesta. Pri planiranju je ključno zelo dobro poznavanje in razumevanje načinov uporabe javnega prostora in sredstev. Glavni odločevalci in načrtovalci se morajo zavedati pomembnosti vsakdanjih prostorov ter njihovega vpliva na populacijo in jih temu primerno tudi oblikovati — »izumiti« moramo novo obliko, tako da bo njihov pozitiven doprinos k zdravemu načinu življenja že vključen v samo zasnovo. Kvaliteta oblikovanih javnih prostorov mora biti demokratizirana, od dostopnosti in medgeneracijske vključenosti do razporeditve finančnih sredstev, ki so potrebna za ustvarjanje sprememb na različnih predelih in soseščinah mesta.

Predstavitvi je sledila panelna razprava, na kateri so poleg Louise Vogel Kielgast sodelovali podžupan Mestne občine Ljubljana Rok Žnidaršič, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, profesor za okoljsko psihologijo na Filozofski fakulteti Matija Svetina, profesor na Fakulteti za arhitekturo Tadej Glažar, raziskovalka in vodja projektov na Inštitutu za politike prostora Maja Simoneti ter vodja projektov pri studiu Prostorož Naja Kikelj. Pogovor je moderirala sociologinja in sodelavka studia Prostorož Zala Velkavrh.

Razprava je obravnavala različne vidike zdravja in prostorskega načrtovanja, od vloge javnega prostora na duševno in fizično zdravje, vpliva krajine na kakovost zraka, do z dokazi utemeljenega načrtovanja prostorov (»evidence-based design«).

Včasih lahko že enostavne prostorske intervencije, kot je postavitev ene same klopi, prinesejo opazno pozitivne spremembe. S premišljenim načrtovanjem in oblikovanjem javnih prostorov lahko bistveno izboljšamo kakovost bivanja v mestih, spodbudimo telesno aktivnost, spodbujamo socialno interakcijo in s tem prispevamo k celostnemu zdravju prebivalcev. Tak pristop bi lahko pomembno razbremenil sistem javnega zdravstva, še posebej v smislu zmanjšanja potrebe po primarni ambulantni oskrbi, saj bi ustvarili okolja, ki podpirajo zdrav način življenja in preprečujejo razvoj kroničnih bolezni ter drugih zdravstvenih težav. S premišljenim oblikovanjem mesta, so-oblikujemo tudi bolj zdravo prihodnost za vse-nas.

Napisala: Pia Tomažič

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Mailchimp brez napisa

Povezani članki