Popoln tujec pride v mesto, pravzaprav v vas. Drugačen po videzu in vsebini, ki jo nosi. Kaj narediti z njim? Kako se nanj odzvati? – Dilema, ki je v zgodovini vsake družbe pogosta tema prevpraševanja. Podobno je s stavbami. Kako se soočiti s popolnim, a vendarle kakovostnim tujkom v okolici? Ga sprejeti z navdušenjem ali prezirom? S samoidentifikacijo ali ignoranco? Znamenita ruska dača na robu prestolnice je skupaj s svojimi uporabniki izkusila vse navedene faze. Danes je hiša zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena in je vpeta v kolektivno zavest krajanov. A kot kaže zgodovina, v slabih sto štiridesetih letih njenega obstoja ni bilo vedno tako.

Ob vstopu v Zgornje Gameljne med podeželskimi hišami iz vseh obdobij in nekdanjo tovarno Rašica na severni strani potoka Gameljščica izstopa nenavadna stavba. Opazovalca praviloma prevzame kot oglje temni leseni zgornji del hiše z mnogimi rustikalnimi detajli, ki dominira nad rumenim zidanim pritličjem, saj ga z gankom previseva na vseh štirih straneh.

Fizično drugačnost spremlja podatkovni misterij o izvoru hiše in njenih uporabnikih: od skrivnostnega leta nastanka in neznanega arhitekta prek do konca nerazjasnjenega obsega prezidave v začetku dvajsetega stoletja ter neujemanja tlorisne in fasadne zasnove do eksotičnih lastnikov in najemnikov – med njimi so trgovec s pivom, izseljenska družina iz Litve, oporečnik, tajkun in poslovnež.

Pred prenovo in po prenovi

Gameljska ruska dača pravzaprav ni ruska, saj ni dokazov, da bi imela neposredne povezave z Rusijo. Tudi dača ji lahko pravimo zelo arbitrarno, saj je ta pojem širok in se je skozi leta spreminjal. Zemljiška knjiga razkriva, da je leta 1882 hiša že stala in takrat dobila hišno številko, zgradila pa jo je družina Černe. Leta 1907 je dobila novega lastnika, Francija Petriča, in je bila v neznani meri prezidana in prekategorizirana v vilo v današnji podobi. Zatem so se lastniki in uporabniki pogosto menjavali, sama hiša pa je z neustreznimi posegi (npr. nova kritina, ki je bila pretežka za leseno konstrukcijo) in s slabim vzdrževanjem počasi propadala – do današnjih dni, ko je deležna korektne prenove.

Izraz dača, ki ga danes v glavnem prevajamo kot počitniška hiša, izhaja iz ruskega glagola dati (дать), saj se je na začetku nanašal na razkošna posestva v okolici Sankt Peterburga, ki jih je car z odlokom dal zgraditi za lojalne vazale. Standard dač je s časom upadal, od najprej razkošnejših in zatem skromnejših počitniških vil na podeželju vse do manjših vikendov in vrtičkarskih brunaric v Sovjetski zvezi, torej skoraj česarkoli zgrajenega v naravi, kamor se zatečeš v prostem času.

Slog, tlorisna zasnova, materiali in druge arhitekturne značilnosti dač so se skozi različna obdobja spreminjali, od znamenitih rustikalnih vil, ki jih opisujeta Čehov in Gorki, do sodobnejših zasnov iz kasnejšega obdobja. Tudi zato bi arhitekturo gameljske hiše težko prepoznali prav kot dačo.

Pa vendar poskusimo razčleniti in zracionalizirati njeno podobo. Hiša ni podkletena, pritličje je zidano, nadstropje, razen predelnih sten, pa v celoti leseno. Kar jo loči od drugih hiš v našem okolju in spominja na nekatere izmed dač, so krožni gank v prvem nadstropju, sprememba naklona napušča v primerjavi s preostankom strehe, lesene obrobe okoli oken in do neke mere tudi konstrukcijska dvodelnost. Hiša v obeh etažah premore tudi kar nekaj slepih oken, ki so opremljena z zunanjimi okenskimi okvirji. Še več, nekatera potekajo pravokotno na predelne stene v notranjosti. Okna delujejo zazidana, čeprav niso posledica prezidav. Verjetno so nastala skupaj z drugimi ob veliki preureditvi fasade leta 1907. Snovalcem se ni zdelo bistveno, da bi se morala estetika zasnove stavbnega plašča nujno skladati z organizacijo prostorov hiše. Tudi položaj edinega vhoda v stavbo se je s časom spremenil. Nekoč je imela vstop z dostopne, severne strani, a je bil ob omenjeni prenovi premaknjen na južno, dvoriščno stran. Prostorska stiska ob vnovičnem pozicioniranju vhodnih vrat se opazi na notranji strani, kjer se zarežejo v pravokotno potekajočo steno.

Notranjost ni tako prostorna, kot bi sprva pričakovali. Hišo po sredini prečno deli komunikacijski koridor s stopniščem in nekdanjim vstopnim prostorom na severu. V pritličju je na zahodno stran umeščen še kuhinjsko-jedilniški del s shrambo, na vzhodni pa je večji, bolj reprezentativen prostor z okrasno izdelanim lesenim stropom. V nadstropju so na enakih pozicijah organizirane tri sobe in manjša shramba, hiša pa premore še čudovito podstreho, ki je pravzaprav največji enotni prostor. Stene v vseh sobah so bile skozi obdobja okrašene z različnimi šablonskimi poslikavami, ki so bile rekonstruirane, okna pa so bila oplemenitena z dominantnimi vitraži pravilnih geometrijskih oblik.

Hiša je trenutno v zaključni fazi popolne restavracije. Poškodovane elemente so zamenjali novi, dovolj ohranjeni so prenovljeni. Leseni deli hiše so nameščeni na novo. Nova kritina (eternit, kot je bilo izvirno) je že položena. V z restavratorsko-pleskarskimi deli so povrnjene stenske poslikave. Notranjost je obnovljena in skoraj v celoti že opremljena. Pri tem je lastnik posebno pozornost posvetil temu, da je obudil duh časa okoli leta 1907. Stavba je reprezentančni objekt, ki ga bo mogoče najeti za raznovrstne priložnosti, v njej bodo prirejali dogodke in poustvarjali duha časa iz začetka prejšnjega stoletja.

Dača bi lahko bila del prihodnje revitalizacije Gameljn, saj se v prostorih sosednje tovarne, ki je trenutno v lasti DUTB, predvideva novo središče kraja. Do tja bi se lahko ob Gameljščici mimo dače speljala pot, ki bi pomenila alternativo zakrknjenemu in preozkemu prostoru za pešce ob samem cestišču. Videti je, da se Ruski dači obetajo boljši časi, saj ji je še ne dolgo nazaj grozila porušitev, sedaj pa je s prenovo postala integralni del razvoja pomembnega dela obrobja Ljubljane.

Besedilo: Aleksander Vujović
Foto: arhiv Ruske dače

Ruska dača


Originalna strešna kritina ruske dače je bila iz eternita. Med predelavami v preteklih desetletjih je bila zamenjana z opečno kritino, ki je težja in je s tem preobremenila strešno konstrukcijo. Prenova je povrnila streho v njeno izvorno stanje.
Kontakt  www.eternit.si


Celoletna naročnina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja