Nova nastanitvena enota Aljaževega doma v Vratih je preprosta lesena hiša, ki noče izstopati, a z malimi sredstvi omogoča bogato izkušnjo gorske doline pod Triglavom.
Vrata so značilna alpska ledeniška dolina, prerasla z gozdom. Najbolj vidna sled človekovega delovanja v tej gorski krajini so jase, izsekane za potrebe pašništva – izjemni ambienti v zavetju visokih smrek s pogledi na gorske vrhove vsenaokrog. Na dvignjenem robu ene izmed večjih jas v zgornjem delu doline stoji Aljažev dom, mogočna stavba v alpskem slogu iz začetka 20. stoletja, vzdignjena nad okolico in umeščena prečno na dolino kot prepoznavna kulturna dominanta znotraj naravne krajine.
V neposredni bližini, na mestu predhodne koče iz 50. let, ki je združevala gospodarsko in nastanitveno funkcijo, je arhitekt Miha Kajzelj zasnoval novo spalno depandanso Aljaževega doma. Hiša stoji ob robu manjše jase, ki je s strani dostopa skrita za spomeniško zaščiteno kapelo sv. Cirila in Metoda arhitekta Ivana Vurnika, od Aljaževega doma pa jo ločuje redek niz visokih smrek. Položaj pomožne stavbe je tako povsem drugačen od osrednjega poslopja – hiša je diskretno umeščena vzporedno z dolino, pomaknjena na gozdni rob in ob vznožje hribine.
Novi Gustlnov dom, poimenovan v spomin na Avgusta Delavca – Gustlna, pomembnega alpinista, gorskega reševalca in dolgoletnega predsednika PD Mojstrana, na zunaj ohranja vse osnovne značilnosti predhodne koče – gabarit, podolgovato zasnovo, strmo alpsko dvokapnico z napušči in les kot prevladujoče gradivo –, a jih interpretira s sodobnimi sredstvi, s posebno pozornostjo do elementov krajine.
Na zunaj daje hiši značilno podobo njena sekundarna ‚opna‘: obodno stebrišče iz dvojnih, škarjastih vertikal, obešenih na strešne špirovce. Nepravilno zaporedje teh stebrov vzpostavlja odmev strukture drevesnih debel, še posebej izrazito na krajši čelni fasadi, kjer segajo do slemena. Hiša je v celoti oblečena v pokončen lesen opaž, vsa okna in steklena stena vhoda pa se preko zime zaprejo z drsnimi polkni. Tudi nevidni skelet hiše je lesen, prav tako les prevladuje v interierju.
Streha je krita s pločevino v pasovih, poseben detajl pa predstavljajo minimalne ‚pultne frčade‘ nad strešnimi okni – poševne strešne ploskve, ki ob hudih zimah preprečujejo pritisk velikih količin snega na okna in omogočajo njegov nemoten zdrs na teren. Rešitev je povzeta po zgledu z Aljaževega doma, kjer so jo planinci, ki elemente imenujejo ‚skakalnice‘, izumili sami.
Obodni stebri nosijo leseni podest, ki se vije okoli jugozahodnega dela hiše in je rahlo dvignjen nad nivo travnika, tako da tvori spoštljivo cezuro in vtis rahlega lebdenja hiše nad travnikom. Podest je namenjen posedanju in počitku ob robu travnika v zavetju napušča koče ter odpravlja potrebo po dodatnih klopeh na jasi, ki ostaja v največji meri neokrnjena.
Široka vhodna niša, zarezana v obod, označuje dva vhoda: enega za spalni del hiše, ki deluje brez lastnega oskrbnika, in drugega za kolesarnico. Mejo med obema deloma in začetek podesta označuje betonska stopnica, dostopna klančina pa tvori cezuro med kočo in podestom. Notranjost in zunanjost povezuje macesnov opaž stropa v predsobi, ki ustvarja atmosfero gorske koče. Drugje v interierju so smrekove plošče kombinirane z mavčnokartonskimi oblogami, oboje v beli barvi, ki po notranjosti širi dragoceno dnevno svetlobo.
Osrednji del pritličja je namenjen garderobni predsobi s klopmi, ki se s stekleno steno odpira proti travniku, odprto stopnišče nasproti vhoda pa vodi v mansardo. Koča, ki je dostopna po cesti, je ena redkih, ki jo lahko obiščejo tudi gibalno ovirani, zato je v zahodni del hiše, ob umivalnico s sanitarijami, umeščena še prilagojena spalnica. V vzhodnem delu se na nivoju terena nahaja kolesarnica, s katero se Aljažev dom prilagaja vse večjemu obisku kolesarjev.
V mansardi je ob hodniku, ki je na obeh straneh odprt za poglede v okolico, nanizanih deset sob. Sobe so dvo- in štiriposteljne s pogradi, naravno osvetljene in prezračevane s strešnimi okni. Oprema je enostavna, izdelana iz lepljenih plošč, hodnik med sobami v mansardi pa je obdan z leseno oblogo, na kateri je zarisana silhueta pomembnejših gora v Julijskih Alpah, od katerih vsaka daje ime posamezni sobi.
Dostop do koče z osrednje pohodniške poti po dolini je meandrasto zalomljen ter se tako likovno navezuje na morfologijo sipin, kakršne v dolini ustvarja gorski potok.
Ime projekta: Gustlnov dom
Avtor projekta: Miha Kajzelj
Investitor: Planinsko društvo Dovje – Mojstrana
Lokacija: okolica Aljaževega doma v Vratih
Leto načrtovanja: 2020–21
Leto izvedbe: 2022
Površine skupaj: 232 m² neto
Pritličje: 119 m²
Podstrešje: 113 m²
Parcela: 896 m²
Pozidana površina: 150 m²
Projektanti:
Arhitektura in krajinska arhitektura: Miha Kajzelj arhitekt
Grafično oblikovanje: Boštjan Pavletič
Gradbene konstrukcije: Igor Štupnik, Plata d.o.o.
Elektro inštalacije: Espin d.o.o.
Strojne napeljave: Emineo d.o.o.
Izvajalci:
Glavni izvajalec gradbenih del: Kovinar-gradnje d.o.o.
Leseni nadzemni del objekta s streho: HubaHiše d.o.o.
Elektro inštalacije: Elektro Špendal d.o.o., strojne inštalacije Dragan Topić s.p.
Notranja oprema: Mizarstvo Podjed
Zunanja ureditev: Kovinar-gradnje d.o.o.
Dobavitelji:
Lesena fasada: MZP-invest, Žan Poreber s.p., ABC NET d.o.o.
Strešna kritina: Prefa
Stavbno pohištvo: Okna Petrovčič d.o.o.
Strešna okna: Velux d.o.o.
Notranja vrata: Peter Petrovčič s.p.
Svetila: Pant.ing d.o.o.
Foto: Miran Kambič
Pripravil: L. J.
*
Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih.
Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]
