»Kdor molči, devetim odgovori.« Častitljivi pregovor je gotovo mnogokrat na mestu. Po drugi strani pa je v svetu arhitekture, umetnosti in oblikovanja po mojem mnenju preveč cenjen. Molk je zgovoren, vendar lahko enako uspešno kot o modrosti govori tudi o negotovosti, o mojstrstvu enako kot o neznanju. Jezik pa je orodje arhitekture v enaki meri kot svinčnik, ravnilo in računalniška miška. Brez jezika in brez pogovora lahko sicer še vedno rišemo hiše in določamo gradbene linije, ne moremo pa v narisano dvomiti in že določenih stvari spreminjati. Brez dvoma pa ne more biti niti nadzora niti napredka. Outsider je po mojem mnenju takšno »jezično orodje« dvoma in diskusije – njegovi ustvarjalci med pisanjem in ustvarjanjem spreminjamo mnenja, se sporečemo, debatiramo in se puščamo presenečati vsebinam, ki jih sami ustvarjamo. Zato Outsider nikoli ni bil in tudi nikoli ne sme postati revija, v kateri bralec ve, kaj bo prebral, še preden obrne prvi list. Outsider ne ve, ampak sprašuje. Outsider ni orodje razsvetljevanja in širjenja »večnih resnic«, ampak medij odprte diskusije. Je sodobna kompozicija, ki ni ubrana v nespremenljivi harmoniji, ampak v zanimivem in včasih tudi kakofoničnem mnogoglasju. Urejanje prostora je končno zadeva vseh in vsakogar, debata o prostoru pa ni mogoča okrog risalne mize, kjer lahko riše samo ena roka naenkrat. Debata je stvar jezika in molka. Zato Outsider ne bo nikoli molčal, ampak bo še naprej drezal v cone tišine, območja vzvišenega molka in samozadovoljne občutke.

Miloš Kosec, član uredniškega odbora (od l. 2015)

Med pisanjem doktorske naloge živi v Londonu. V britanski prestolnici se uči kritične debate o arhitekturi, zraven pa se vedno bolj zaveda, kako nevarna sta strinjanje in strah pred kritiko – za vsako stroko, še posebej pa za arhitekturo. Skrajni čas je, da strinjanje zamenjamo za spoštljiv in kritičen dialog.