• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
Intervju,Osebnosti
/
14 decembra, 2017

Miran Kambič: Fotografirati arhitekturo v njeni najboljši luči

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

 

Kakšni se ti zdijo pa razmetani interierji? Ne morem pozabiti fotografij hiše – ateljeja nekega švicarskega umetnika. Zelo nedekadentno fotografirano, kot bi ti fotografiral. Zelo eksaktno. Popolna arhitektura. Jasna misel. Vendar iz fotografij nikakor nisi mogel razbrati, ali umetnik v tistem prostoru živi, ali gre za dnevno sobo ali depo. Vse je bilo razmetano. Tako živo vsega, da nisem mogla nehati gledati. Še neke nogavice so se sušile nad kaminsko pečjo. Pravi terarij resničnega življenja nekega človeka v neki arhitekturi. Če bi bile fotografije izpraznjene vse tiste krame, bi si arhitekture verjetno ne zapomnila.

Portret: Tinka Prekovič

A veš, da od takrat na fotografijah arhitekture vedno iščem »nogavice«? Tudi na tvojih, Miran.

Po končanem študiju arhitekture sem delal za revijo Ambient. To so bila devetdeseta. Takrat sem fotografiral kar nekaj takšnih stanovanj z dušo. Po navadi so si jih lastniki kar sami napravili. Brez arhitektov. V njih je bilo milijon stvari. In v njih so bile razmetane nogavice, ki so na fotografijah delovale popolno.

Torej si za nered?

Takrat je bilo res precej manj stanovanj, ki bi jih delali arhitekti. In res si začutil dušo. Potem pa so se pojavila bela, prazna in izčiščena stanovanja. Vsa pospravljena – in bila so mi všeč. Praznina. Zelo sem užival. Potem pa sem se jih dokaj hitro naveličal fotografirati.

Potem te bom morda nekoč povabila na fotografiranje zašarjene hiše nekega gledališkega režiserja. Upam. Hiša, polna deus ex machina bivalnih domislic.

Je pa v tujini fotografiranje arhitekture cela produkcija. Ekipa pride s tremi kamioni stvari, stilist razpostavi vse, od rož do knjig in čevljev. Fotograf se s prestavljanjem vaz ne ukvarja. In ko gledam te fotografije, točno vidim, koliko vsega je nastavljenega. Pri nas smo fotografi bolj one-man band.

Jaz pa si na fotografijah vedno sumničavo ogledujem vse tiste dizajnerske mize, stole, kavče in fotelje. Celo naša slovenska domovanja so, tako je videti, polna kultnih in pregrešno dragih Eamesovih lounge chairov ali wishbonov.

To si za fotografiranje včasih kar arhitekti sami izposodijo. Velikokrat fotografiram nekakšno iluzijo, kako bo prostor morda videti nekoč.

Brala sem, da si že pred študijem arhitekture namesto sošolk fotografiral gradbišča.

Zelo zgodaj sem vstopil v ta svet. Moj oče se je ukvarjal z zgodovino slovenske fotografije. Že kot otroku mi je dal fotoaparat v roke in me vozil naokrog. Fotografiral je pokrajine, nikoli po naročilu. Hodil je v naravo, slikal kmete pri delu. Opazoval sem ga, kako se je nekam postavil, pa se premaknil nazaj, čakal na neki oblak, pa spet za pol metra na levo …

Že kot gimnazijec sem po Ljubljani pretežno slikal arhitekturo. Gradbišče Cankarjevega doma. Kasneje, na fakulteti, sem raje manj pisal in naloge opremljal z velikimi fotografijami. Ravno v tistem času so pripravljali Enciklopedijo Slovenije, in urednica, ki je skrbela za poglavja o umetnostni zgodovini, me je povabila k sodelovanju. Pošiljala me je po Sloveniji – fotografirat mesta, stavbe, kapele, freske, cerkve …, me pošiljala nazaj, poslikat še z druge strani, brez senc, to ni v redu, to je dobro …

Te je dobro urila za arhitekturno fotografijo?

Ja. Vse je moralo biti natančno, jasno, nič umetniško.

Arhitekti pravimo: bo že Kambič fotografiral tako, da bo videti popolno. Vedno najdeš najboljše kadre. Z navodili avtorjev arhitekture ali brez njih?

V večini primerov grem na teren sam. Iščem takšne motive, da gre kompozicija lepo skupaj, da so koti pravi, tako kot se meni zdi, da je prav. Včasih kakšne fotografije ne bi napravil, pa jo posnamem, ker vem, da jo bo arhitekt želel videti. Temu pravim obvezni program, štiri fasade, notranjost. Za tiste štiri fasade je vseeno, kdo jih fotografira. Jaz ali kdo drug. Potem pa je tu še »prosti program«, to so motivi, ki pa jih sam iščem. Včasih se premikam po deset centimetrov, da dobim pravo kompozicijo, ujamem pravo svetlobo.

Odkar se ukvarjam s tem, se je fotografiranje arhitekture za objave v revijah precej spremenilo. Včasih me je poklical urednik in mi rekel: »Objavili bomo neko arhitekturo. Pojdi fotografirat.« Revija je to plačala, urednik je sam izbral fotografije, arhitekt jih je dobil samo v avtorizacijo. Danes je obratno. Arhitekt naroči fotografije, on sam naredi izbor, bolj ima vajeti v svojih rokah. On odloča, kaj se bo pokazalo in kaj ne, on usmerja, kaj naj se o njegovi arhitekturi piše. S tem pa ni nobene arhitekturne kritike več. Arhitekt piše o arhitektu, in še to prijatelj o prijatelju.

In besedila postajajo generični PR-sestavki?

Ja, bolj opisovanje objekta. Ni nobene kritike, kaj je dobro in kaj slabo.

Pa je bilo kdaj prej res drugače?

Mogoče je vsaj kakšna revija – ali drug medij – isto arhitekturo objavila nekoliko drugače, fotografije so bile drugačne, in če si o istem objektu bral v treh revijah, si si lahko ustvaril neko sliko. Danes kupiš tri revije in v vseh treh je vse enako.

No, najin pogovor bo neponovljiv.

Najbolj bran bi bil v rumenem tisku ali v črni kroniki. Če bi med intervjujem ali fotografiranjem padla z balkona.

Imaš po toliko letih sestavljen svoj osebni fotografski kodeks? Boš razkril kakšno skrivnost? Kako komuniciraš z arhitekti, kako z arhitekturo, prostorom, svetlobo? Zagotovo mora biti nekaj, da si večina arhitektov pri nas želi prav tvojih fotografij …

Znanec oblikovalec mi je nekoč rekel: »Ti preprosto veš, kam se postaviti.« Zase resnično ne vem, v čem bi bil toliko boljši od drugih. Morda imam smisel za dobro kompozicijo, morda je to moje premikanje sem in tja za deset centimetrov … Gre verjetno za malenkosti.

Kolikokrat ob arhitekturi ti osebno rečeš »uau«?

Imam to srečo, da sodelujem z res dobrimi naročniki. Zanimivo pa je, da včasih, na začetku, ko pridem na prizorišče, ob arhitekturi rečem »uau«, potem pa, po treh urah fotografiranja, samo še »no ja«. Včasih pa prideš pred objekt, ki se ti na začetku zdi samo korektna arhitektura, pa potem, po treh urah, rečeš: »Uau, tu bi pa živel.«

»Uau« bolj zaradi odličnih kompozicij na fotografijah ali zaradi energije?

Lahko je denimo hiša zelo fotogenična, pa v njej ne bi živel. Včasih je krasno narejena, pa začnem odkrivati funkcionalne napake. A je prav zaradi njih dobro videti.

Ja, mnoge trike znamo arhitekti uporabiti, da je objekt dobro videti. Torej jih ti opaziš?

Kot profesionalec moram gledati predvsem kompozicije. Moja želja je, da je objekt narejen čim bolj tako, da ga bom lahko dobro fotografiral. Nekoč bom napisal priročnik za arhitekte, kako naj projektirajo arhitekturo, da jo bom lahko dobro fotografiral. Ne glede na to, kakšen bo tloris.

Pravilo številka ena?

Glavna fasada ne sme nikoli biti severna, ker jo lahko samo julija fotografiraš v soncu.

Pravilo številka dve?

Pride arhitekt in ti reče: »Hišo bi fotografirali ob 15:00, ker je takrat svetloba fenomenalna.« Videti je fantastično, je pa to mala nočna mora za fotografa. Premočni kontrasti.

Torej bi bilo to pravilo brezsončnega vremena?

Tako. Potem pa nekateri želijo sive oblake, drugi modro nebo, tretji meglo …

Četrti, da bi kdaj napravil kakšen čudež?

Saj se mi tudi to zgodi, da mi kdo reče: »Naredi nekaj iz te hiše!«

Prideš fotografirat katerokoli arhitekturo ali imaš kdaj zadržke in kakšnega naročnika zavrneš?

Če bom imel čas, je profesionalno, da fotografiram. Ne morem se pojaviti na objektu in reči, da takšne arhitekture ne bom slikal.

Ker je zanič?

Tudi to je lahko včasih izziv. Rečeš si: arhitekt preprosto nima občutka oziroma je njegov občutek drugačen od mojega. Meni ni všeč, njemu je zelo, lahko gre za njegovo življenjsko delo. Jaz ne sodim. Vedno se potrudim. Če pa mi je objekt všeč, napravim kakšno fotografijo več, pa še malo drugače. In uživam. Res uživam pri delu. Enkrat samkrat se mi je zgodilo, da pa res nisem mogel. Za nekega arhitekta bi moral fotografirati več objektov. Vse sva že bila dogovorjena, potem pa preprosto nisem mogel. Videl sem prvi objekt in si rekel: dobro. Je pogrešil. Potem pa vidiš, da sta tudi druga in tretja stvar, ki naj bi ju fotografiral, sprti s tem, kako naj bi bila neka arhitektura danes videti. Eno je, če si gostilničar sam zriše svojo hišo, ko pa tako napravi arhitekt, ti popusti in rečeš: »Tega pa ne bom.«

Si fotograf profesionalec? Umetnik?

Tu pa tam mi rečejo, da sem komercialni fotograf.

Kaj pa ti praviš?

Morda profesionalni komercialni umetnik.

Jaz pogosto ne morem pisati o kakšni zelo všečni arhitekturi. Takih ne objavljamo. Vidim kak detajl ali kompozicijo ali kakšen princip, ki me zmoti. Ali pretirano ambicijo. Včasih začutim celo nesproščenost prostorov. Očitno sem domišljava. In potem zmrznem.

Pri fotografiji je drugače. Ti se moraš, ko pišeš, v besedilu opredeliti, hvaliti ali med vrsticami napisati, da nekaj ni dobro. V besedilu se izpostaviš in moraš biti konkreten. Saj bi tudi jaz lahko arhitekturo fotografiral tako, da bo videti dobro, ali pa kritično – da ne bo videti tako dobro.

Ampak tega ne počenjaš.

Objekt vedno poskušam prikazati samo v njegovi najboljši luči.

Konkurenca mladih arhitekturnih fotografov je že tu, kajne?

Včasih so bile slovenske arhitekturne revije polne samo mojih fotografij. Danes ni več tako. Kar precej mladih fotografov je. Svoje izkušnje in znanje celo delim z njimi, s svojo bodočo konkurenco. Občasno predavam na visoki šoli VIST v Ljubljani, na oddelku za fotografijo.

Zakaj me vsi arhitekti hočejo? Ko sem začel svojo profesionalno pot, je bil fotograf in arhitekt Damjan Gale žal že pokojni. Bil sem torej edini. Ker sem po izobrazbi arhitekt, razumem, kaj arhitekti želijo, imam do tega odnos. V fotografiji so me prav arhitekti vsa ta leta vzgajali. In vsa ta leta opazujem, kakšen tip fotografij izberejo za razstavo, zakaj ravno tiste tri od vseh petdesetih, ki so jih imeli na razpolago. In v vseh teh letih sem spoznal tudi arhitekte in za vsakega že kar vem, kako bi želel, da fotografiram. To je kilometrina. In tudi arhitekti, moji naročniki, vedo, kaj bodo od mene, profesionalca ali obrtnika, dobili. Točno vedo, da bodo pojutrišnjem zagotovo dobili fotografije, primerne za objavo. Gre za zaupanje.

Kaj pa v prihodnje? V katero smer boš šel?

Odvisno od arhitektov. Kar nekaj naših arhitektov projektira in gradi v tujini. Belgija, Češka, Kitajska. Morda me bo pot zanesla tudi tja.

V kateri od hiš, ki si jih v zadnjem času fotografiral, bi se pustil gostiti za en teden?

Kar v vsaki.

Katero pa bi si izbral kot prvo?

Morda hišo v Matkovem kotu …

Na fotografiranju mi je vedno všeč, ko ti na koncu gostitelj skuha kavo in nisi več v vlogi fotografa ter si vzameš čas za to, da ugotoviš, ali ti je tam prijetno ali ne. Pred kratkim sem fotografiral stanovanjski blok na Brdu v Ljubljani, ki so ga skupaj projektirali profesorji z ljubljanske fakultete za arhitekturo. »Profesorski blok«. Štiri dni sem fotografiral. 22 stanovanj. Za stanovanjski sklad, ker pripravljajo prodajno brošuro. Zelo zanimivo je bilo fotografirati in si ogledovati vsa ta stanovanja. Nehote sem začel iskati tisto eno, v katerem bi živel.

In si ga našel?

Sem. Eno, ki gleda na jug, ne bom povedal, kateri profesor ga je projektiral. Verjetno bo eno dražjih.

Kaj vse pa je presežno pri tem bloku? Je veliko inovacij?

Zanimiva stanovanja. V pritličjih so dupleksi, zgornji del je lesen in v pritličju imaš zato lesen strop. Ponekod so stene iz vidnega betona. Kopalnice so brez ploščic, tlaki so ponekod nekonvencionalni. Poleg parketa so v stanovanjih moder, rumen, zelen in rdeč linolej. Verjetno za naprednejše kupce.

Balkoni so nadkriti, na njih so vgradne omare, v stanovanjih je rekuperacija, blok se ogreva na sekance. Zgornji dupleksi so masivna lesena gradnja, odprt tloris, velike terase. Zanimivo bi bilo fotografirati ta stanovanja naseljena, v uporabi. Kakšna bodo čez dve leti.

Smo arhitekti kdaj tudi neznosno zahtevni do tebe?

Nekateri arhitekti so z mojimi fotografijami večno nesrečni. Pa se vedno znova vračajo k meni. In si rečem: kaj res ne najdejo drugega fotografa? Seveda sem vesel, ko se vrnejo. Zgodba se ponavlja. Seveda se sprašujem: kaj pa delam narobe? Kako bi jih lahko zadovoljil? Kako bi lahko naredil drugače? Potem pa imaš naročnika, ki je zadovoljen, še preden mu karkoli pošljem. In se spet vprašam: ali je to v redu? Mu je vseeno, kaj naredim?

Misel za zaključek pogovora?

Lahko končava z načrti za prihodnost? Moj načrt je odpreti picerijo v Arhitekturnem centru Dessa v Ljubljani. V prostem času zelo rad pečem in jem pice.

Pogovarjala se je: Tinka B. Prekovič
Portret: Tinka B. Prekovič
Ostale fotografije: Miran Kambič

 

Celoletna naročnina

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiGrad za 50 evrov
NaslednjiUrbane rastline: TisaNext
Povezani članki
Loading...
IntervjuTrgovina

Jagababa: slovenska grahasta kokoška v vsako kuhinjo

10 decembra, 2017
ArhitekturaIntervjuTrgovina

Stolžek: The Woodieful Chair

27 oktobra, 2017
ArhitekturaOsebnosti

POSLEDNJA PASAŽA NA MEJI

13 novembra, 2015
IntervjuKulturaOblikovanjeOsebnostiOutsiderji

Dan Adlešič: Oplemenitenje fizičnega in nove percepcije realnosti

7 februarja, 2022
IntervjuTrgovina

Ribrand: tradicija ribniškega lesa v novi podobi

29 januarja, 2018
ArhitekturaOsebnosti

Ivan Štraus 1928-2018

3 septembra, 2018
ArhitekturaKulturaOsebnostiOutsiderji

Chesterton o arhitekturi

23 julija, 2015
OsebnostiUmetnost

Metka Krašovec: V globini mirna, na površini orkani

19 julija, 2020
1 2 … 18
Soseska Novo Brdo, Dekleva Gregorič arhitekti ▪️ F…
Soseska Novo Brdo, Dekleva Gregorič arhitekti ▪️ F…
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Cukrarna 🖤
Cukrarna 🖤
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Ker … nedelja! 👌
Ker … nedelja! 👌
Trafika na Trafiki. 🤍
Trafika na Trafiki. 🤍

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo