• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
Arhitektura,delo,kolumne,Razmislek
/
18 februarja, 2019

Matevž Granda: Ne globalno segrevanje ne meteor, pokončala nas bo birokracija

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Antični filozof Platon je v svojem znamenitem sokratskem dialogu Država postavil vzporednico med državo in telesom. Državo lahko razumemo kot organizem, ki ga tvorimo njeni prebivalci, vsak s svojo vlogo. Če posamezni deli med seboj delujejo usklajeno, potem država dobro deluje. Če ne, se lahko zgodi, da posamezni deli, ki so namenjeni doseganju skupnih ciljev, delujejo drug proti drugemu. Kar pa za državo ni dobro. In prav to se dogaja na področju gradnje oz. postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj.

V teoriji naj bi postopki (če zelo poenostavim) potekali takole: arhitekt na podlagi investitorjevih potreb in v okviru družbeno dogovorjenih pravil (prostorski akti) pripravi načrt objekta. Ob tem naj bi skrbel, da bo objekt zadoščal (če se spet naslonim na antična načela, tokrat Vitruvijeva) trdnosti, ekonomičnosti in estetiki. Vse to formalno zaključi z dokumentacijo, s katero naj bi pridobil gradbeno dovoljenje in kasneje omogočil gradnjo.

Na drugi strani naj bi državni organ na upravni enoti (UE) preveril, ali je projekt skladen z zakonodajo, ali ima investitor pravico graditi, in predvsem, ali se drži prostorskih aktov. Cilj naj bi bil, da organ na UE izda gradbeno dovoljenje. (Za to ima po aktualni zakonodaji predviden rok dva meseca.)

Tej poenostavljeni obrazložitvi bi lahko dodali, da bi bilo v korist države, da UE svoj postopek opravi čim bolj eksaktno (da zagotovi, da niso kršeni interesi skupnosti) in čim prej (da se omogočijo interesi investitorja). V praksi pa je drugače. Takšen je moj nedavni primer:

Konec maja 2018 sem oddal vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Predmet vloge je bila dozidava k obstoječi stanovanjski hiši v Ljubljani. Arhitektura je bila izdelana v skladu s prostorskimi akti. V obdobju od oddaje vloge pa do včeraj sem prejel dve zahtevi za dopolnitev vloge. Z referentko na UE, ki je bila prijazna in dobronamerna, sva uskladila dopolnitvi. Od oddaje vloge je minilo že 8 mesecev in pol. Pričakoval sem izdajo gradbenega dovoljenja. Namesto tega sem v sredini februarja 2019, po osmih mesecih in pol čakanja, prejel odločbo o zavrnitvi vloge. Obrazložitev: pri prvi dopolnitvi je bil elaborat zaščite pred hrupom z vrvico zvezan skupaj s preostalim delom projekta. To je sicer dovoljeno (kot navaja referentka v obrazložitvi), a mora biti v tem primeru jasno ločeno (!?!). Preostane mi možnost pritožbe, kar lahko traja vsaj pol leta, ali pa to, da vlogo na novo pripravim (po novi zakonodaji, ki se je v tem času spremenila) in jo ponovno oddam.

Z upravnimi postopki imam kar nekaj izkušenj. Nobeden se sicer ni končal tako absurdno kot ta, so pa potekali dovolj absurdno, da me tokratna odločba niti ni preveč šokirala. Najhuje pa je, da ni malo arhitektov, ki bi lahko delili podobne zgodbe. To so zgodbe, ki nas delajo neuspešne, podplačane in nezadovoljne. V takšnem delovanju državnih organov namreč ni koristi za nikogar.

Tako nepredvidljivost in uradniška omejenost povzročata investitorjem nenormalne stroške, ki bi jih sicer lahko konstruktivno porabili za gradnjo. Namesto tega bo moral investitor v mojem primeru v ponovitev postopka, ki bo ponovno trajal nepredvidljivo dolgo (zagotovo pa dlje od zakonskih rokov), kar bo projekt podražilo in kar, če gledamo na nivoju države, na koncu prinese dvigovanje cen na nepremičninskem trgu!!! Takšen dvig cene ni rezultat večje kakovosti, ampak nesmiselnih birokratskih postopkov.

Za arhitekta so takšni postopki porazni. Namesto da bi se pričela gradnja objekta, na katerega bi bil arhitekt morda ponosen (in bi lahko svoje kreativno delo nadaljeval z novim projektom), bo potrebnega še več časa za birokratski postopek. Rezultat: arhitekt svoj kreativni talent namesto za arhitekturo zapravlja za iskanje načinov, kako se izogibati birokratskim čerem. Arhitekturno delo je posledično podcenjeno, arhitekturna praksa pa privede do izkoriščanja in samoizkoriščanja.

Tudi za upravnega delavca v tem ni koristi. Upravni delavec je javni uslužbenec in je plačan iz javnega denarja (davki itd.), in njegova odgovornost do javnih interesov bi morala biti še toliko večja. Javni uslužbenec bi se moral zavedati, da je njegov interes izdaja gradbenega dovoljenja. Prej ko ga bo izdal, prej se bo gradnja lahko začela in prej bodo iz tega naslova nastali prilivi v državno blagajno (komunalni prispevek, davki itd.). Prej ko se bo gradnja začela, prej bo gradbeno podjetje dobilo posel (in od tega plačalo davek), večja bo varnost delovnih mest in količina prilivov iz naslova dohodnine in zavarovanj. Krog bi bil sklenjen. Vsi bi bili zmagovalci.

Po izkušnjah z zapletenimi in nepredvidljivimi upravnimi postopki, ki si jih arhitekti pogosto delimo, pa je trenutna motivacija upravnih delavcev iskanje napak v projektu. Četudi so povsem formalne narave. Kot da bi uradnik utemeljil svojo vlogo šele s tem, ko odkrije pomanjkljivost. Ko dokaže svoj prav. Svojo moč gradi na zavrnitvah. Zakonodaja je zelo zapletena in zahtevna. Dokumentacija za pridobivanje gradbenih dovoljenj je zelo obsežna in vedno se lahko najde kakšna interpretacija, ki utemelji nepravilnost in referentu daje možnost za zahtevo za dopolnitev vloge ali celo za negativno odločbo.

Iskanje napak je precej težje in vzame veliko več časa kot pa preverjanje skladnosti projekta. In zato so mize referentov vedno polne. Zato se referenti vedno pritožujejo, koliko dela imajo in da jih je premalo. Hkrati pa se ne zavedajo, da si z napačnim ciljem in motivacijo (iskanje napak namesto čimprejšnje izdaje GD) posredno škodujejo. Škodujejo vsem nam!

Zadnje čase se veliko govori o problematiki dela v arhitekturi. Študentje so opozorili na sporne prakse študentskega dela, ugotavljali smo, da je arhitekturno delo podcenjeno in da so dampinške cene stalna praksa. Ne smemo in ne moremo pa mimo problema, opisanega v tem prispevku. Namesto da bi se zavedali, da je sodelovanje investitorjev in arhitektov z upravnimi delavci na neki način javno-zasebno partnerstvo, ki zagotavlja delo in preživetje obojim, ustvarjamo samodestruktivni konflikt.

Matevž Granda

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiVabilo za sodelovanje mladih avtorjev na 33. grafičnem bienalu Ljubljana
NaslednjiTomáš Valena 1950 – 2019Next
Povezani članki
Loading...
Arhitektura

AB Objekt: Hiša 34m

15 januarja, 2018
Arhitektura

Fabrikat: Hiša DMD

8 decembra, 2020
kolumne

Filip Drnovšek Zorko: DOM JE TAM, KJER SEM DOMA

1 novembra, 2015
Arhitektura

Konferenca DOCOMOMO 2018 v Ljubljani

19 avgusta, 2018
Arhitektura

OBLIKOVANJE ZA ČETRT MILIJONA LET

8 decembra, 2015
kolumne

Prostor koronavirusa

9 marca, 2020
Arhitekturakritika

Blaž Šenica: Nespretna gentrifikacija

28 januarja, 2020
ArhitekturaZbita zemlja

Arhitektura iz zemlje: Convent Studios, ZDA

4 novembra, 2020
1 2 … 184
Naši predniki niso imeli izbire, mi jo imamo. Pole…
Naši predniki niso imeli izbire, mi jo imamo. Pole…
Kapela sprave (Kapelle der Versöhnung) Avtor proje…
Kapela sprave (Kapelle der Versöhnung) Avtor proje…
Naprej k zemlji: Dekonstrukcija cimprače v Jurovsk…
Naprej k zemlji: Dekonstrukcija cimprače v Jurovsk…
Naprej k zemlji je projekt organizacij Outsider, Z…
Naprej k zemlji je projekt organizacij Outsider, Z…
Posebno poglavje 14. številke o smeteh smo posveti…
Posebno poglavje 14. številke o smeteh smo posveti…
Je tudi vam vroče? 🥵 ▪️ Shladite se ob branju Outs…
Je tudi vam vroče? 🥵 ▪️ Shladite se ob branju Outs…

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo