Vlada je v tem tednu sprejela tretji »protikoronski zakon«, ki med drugim zagotavlja tudi turistične vavčerje za vse državljane. Vsak polnoletni državljan bo prejel 200 evrov, vsak mladoletnik pa 50 evrov za porabo na področju turizma.

Kultura je v času korone vsaj toliko prizadeta kot turizem: epidemija je preprečila vrhunec gledališke in festivalske sezone, vsi dolgo načrtovani uprizoritveni programi so prestavljeni ali preklicani. Galerije, kinodvorane in muzeji so prazni in se šele postopoma odpirajo, znatno omejeni zaradi ohranjanja varnostnih ukrepov. Tiskovine je močno udaril velik upad prodaje v trgovinah, knjigarnah in trafikah. Tako knjige kot tudi mediji so v času epidemije v težjem položaju.

Načeloma sem skeptična do izredno visokih finančnih sredstev, namenjenim “normalizaciji” po krizi. Zato, ker ti ukrepi in zadolževanja gotovo ne bodo brez posledic. Če pa že imamo vavčerje, naj bo uporaba bolj fleksibilna. Zakaj ne bi (poleg turizma) podpirali kulture? Končno se je v času izolacije ogromno ljudi tolažilo vsaj z branjem dobrih knjig, medijskih vsebin, ob dobri glasbi in filmih; marsikateri ustvarjalec pa je svoje delo prispeval brezplačno.

Dovolj bi bilo, če bi uporabnost že zdaj načrtovanih vavčerjev razširili še za nakup kulturnih dobrin. Kupec bi sam izbral, ali želi poleg obiska penziona obiskati še lokalno gledališče, galerijo in se naročiti  na revijo.

To bi bila odlična in po mojem mnenju pravilna spodbuda kulturi.

V Sloveniji je, tudi zaradi premalo premišljene, odprte in odgovorne kulturne politike, kulturna produkcija pogosto premalo usmerjena k občinstvu. (link) Umetnost velja za nekaj vzvišenega in nujno povsem ločenega od trga. Namesto od prodaje vstopnic ali izvodov tiska je slovenska kulturna produkcija  pogosto povsem odvisna od subvencij. Teh pa nikoli ni dovolj za vse ustvarjalce, ki si želijo delati, in sredstva nikoli niso razdeljena povsem pravično.  (link) Odvisna so od poznanstev, ideologije in vrednot ter specifik članov komisije; ker je kulturna scena ravno prav majhna in samozadostna (link), težko sprejema nove ustvarjalce, čeprav so njihovi projekti morda še bolj kakovostni, kompleksni in prodorni.

Z razširitvijo vavčerjev še na kulturno ponudbo bi spodbudili nastanek kulturnega trga v Sloveniji. (link) Kulturo bi približali občinstvu. Ustvarjalcem bi vsaj delno olajšali prebroditev krize po udaru korone in pred gospodarsko recesijo.

Nenazadnje s kakovostno in živo kulturo veliko pridobi tudi turizem. Gostje turističnih znamenitosti bi lahko svoj dopust obogatili še s kulturo. Ponudba bi bila tako bolj celostna in ljudje bi se raje vračali – tudi v svoje mesto.

Nina Granda

naslovna slika: Ivana Kobilca, Otroci v travi

Celoletna naročnina

Straniščne spletke II + III

Ena misel na “Nina Granda: Vavčer za kulturo

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja