Dr. Flajšman 21. novembra v odgovoru na mojo kolumno v Delu »Eno kolo premalo« z dne 11. novembra, ki problematizira grafitiranje Plečnikove poteze v celotni dolžini s tisoč kolesi črne in rdeče barve za namen političnih sporočil, zapiše, da grafit na nabrežju Gradaščice ni poškodoval betonskega zidu in zato nikakor ne gre za oškodovanje dediščine. Moj pomislek pa označi kot poskus diskreditacije pomena petkovih protestov. Zapiše, da je grafit preprosto odstraniti. Kolikor mi je znano, to drži in je grafit tudi že odstranjen. Najbrž z javnim denarjem.

Plečnikova dediščina je v postopku vpisa na seznam Unescove dediščine. Ta kompleksni proces lahko hitro ogrozi neprimeren odnos. Najbrž je to tudi razlog za hitro reakcijo oblasti, da je bil grafit po vsej dolžini nabrežja izbrisan. Sklepam, da bi se vsaj predstavniki Unesca strinjali z mano, da grafit, še posebej v takem formatu, je oskrunjenje dediščine. Za razliko od nabrežja Donave, ki ga v kolumni prav tako omenjam, obrežje Gradaščice ni namenjeno grafitarski umetnosti.

Dr. Flajšmana je zmotila tudi moja trditev, da ta grafit nagovarja le prepričane in ne odpira dialoga. Tudi tokrat se moram z dr. Flajšmanom strinjati. Grafit pravzaprav odpira dialog. Postavlja pomembno vprašanje: kje je razumna meja političnega aktivizma? Ali lahko, če se počutimo neuslišane, posežemo po vandalizmu? Je dialog samo izmenjava podobnih stališč? Smo v dialogu zmožni sprejeti stališče, nasprotno od našega? V tem pogledu grafit odpira vprašanja, ključna za preživetje sodobne družbe.

Najbrž bi se dr. Flajšman brez težav strinjal z mano, če bi nekdo z grafitom po celotni dolžini fasade NUK-a sporočal svoje politično stališče (naj bo takšno ali drugačno), da je to vandalizem, tudi če bi se dalo barvo s tistih opek, kamna in betona izbrisati. Drži tudi, da nabrežje Gradaščice ni med najbolj znanimi Plečnikovimi deli in da obstaja možnost, da avtor(ji) grafita ni(so) vedel(i), da gre za njegovo delo. In vsak ima pravico do napake. Del dialoga je tudi sprejemanje kritike.

Plečnik je ena redkih slovenskih javnih osebnosti, ki so v svojem življenju in delu popolnoma presegale delitve levo-desno (in vse druge različice podobnih delitev pred tem). Je avtor nekaj najlepših spomenikov NOB in hkrati avtor nekaj najbolj vzvišenih cerkva. V tem preseganju meja nam je lahko danes svetel vzor.

Nina Granda

Eno kolo premalo

Celoletna naročnina

Ena misel na “Nina Granda: Odgovor na pismo bralcev v SP Dela

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja