Ko smo v začetku leta 2015, v času gospodarske krize, ko je skorajšnji zaton dnevnih tiskanih informativnih medijev postal neizbežno dejstvo, snovali prvo številko revije Outsider, je bil odziv kolegov, medijskih ljudi, kulturnikov in nekaterih novinarjev, s katerimi sem bežno prišla v stik, enoten.

“Vi ste utopisti.”

“Ta ideja nima možnosti za uresničitev.”

Tudi dejstvo, da na noben način nismo hoteli razumeti, o čem govorijo, je omogočilo realizacijo prve in vseh preostalih številk do zdaj. In vseh prihodnjih.

Vizija je bila jasna. Potrebujemo medij, ki bo podajal različne poglede na področje kulture. Ki bo kulturo osvetljeval z vidika arhitekture, jo umeščal v grajeni in družbeni prostor. Medij brez predsodkov, brez političnih interesov, razen v izvornem pomenu – medij, ki bo bralce spodbujal h kritičnemu, aktivnemu, angažiranemu delovanju. Naša pozicija je vedno zaznamovana z določeno mero tujosti, dvoma, distance. Grajeni, arhitekturni in družbeni prostor sta spremenljivki in mi smo tisti, ki ju lahko izboljšamo. Zato pišemo o temi, ki je temeljno zlita z arhitekturnim projektiranjem: o gradnji v sozvočju. Ampak prav zato pišemo tudi o projektih, ki so temeljno povezani s kakovostjo bivanja vse družbe, pa še vedno niso realizirani. Zakaj je NUK 2 še vedno ime za parkirišče v središču mesta? Zakaj pristojne institucije, kot je ZAPS, ne opravljajo svojega poslanstva? In tudi, zakaj so javna sredstva na področju kulture v Sloveniji dostopna peščici enih in istih posameznikov (skritih za različnimi organizacijami), novi, sveži in drznejši pa do njih nimajo dostopa? Je sodelovanje med kulturo in gospodarskim sektorjem res nemogoče in ustvarjalnosti zmanjšuje verodostojnost? Kaj pa, če prav takšno sodelovanje, če je transparentno in jasno, omogoča vsebinsko neodvisnost?

Vprašanj je veliko in za naslednja 4 leta si najbolj želim, da naše iskreno navdušenje, čudenje in vedno prisotna pripravljenost na dvom ne bi pojenjali. Privilegij je, da se o svojem delu odločamo na podlagi preprostega vprašanja: ali pritegne zahtevne, razvajene in občutljive bralce, vsakič znova? Kako smiselno se nam zdi? Ali nas zabava? To so pogoji za to, da nastaja Outsider. Talenta, strasti in poguma za uresničevanje utopij pač ne delijo javne komisije.

Nina Granda, glavna in odgovorna urednica (od l. 2015)

Med študijem dramaturgije je vpisala še arhitekturo, podiplomsko se je izpolnjevala na Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju. Tam je soustanovila revijo Outsider. Doktorski študij nadaljuje na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Mati treh otrok. Teče na dolge proge.