Odgovor ZVKDS na pismo bralcev, ki je bilo objavljeno na spletu revije Outsider z naslovom: ZVKDS in ljubljanske bolečine, avtor: Marko Apih, u.d.i.a.
Spoštovani g. Marko Apih!
Hvala za izpostavo in obravnavo številnih tem, ki so pereče tudi za ZVKDS. Vendar pa se žal zalomi že pri naslovu »ZVKDS in ljubljanske bolečine«, kajti večina »bolečin« ima širši kontekst in ni le odgovornost ZVKDS, ampak je predvsem problem zavedanja in vzdrževanja kulturne dediščine, hkrati pa ne gre zanemariti niti vpliva politik, moči kapitala in nivoja projektantskih strok v našem prostoru. Zelo preprosto, zavajujoče in enostransko je torej napisati, da ZVKDS »ne izpolnjuje svojega poslanstva«. Primere navajamo in obravnavamo po vrstnem redu, kot so zapisani v članku.
1. Navajate, da je bilo zavzetje pasaž ob hotelu Slon in blagovnici Nama podjetniški »anschluss«. Da, pasaž smo se v vseh teh letih »navadili« in jih prevzeli kot obstoječe dejstvo. Spregledan pa je bil vidik izvornega arhitekturnega stanja, kjer pasaž ni bilo. Zgolj čustveno in »mediteransko« nasprotovanje nameri investitorja po zaprtju pasaž ne bi bila zadostna argumentacija, zato je bilo izdano soglasje za vzpostavitev izvirnega stanja.
2. ZVKDS je na pobudo MOL izdal začasno soglasje za postavitev zastav ob robu Trga republike le za čas predsedovanja EU. ZVKDS torej ni deloval kot »ex machina«, ampak po Odloku o razglasitvi območja Trga republike v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena, ki dopušča začasne postavitve. Kompetentni arhitekti so kasneje s strani MOL in FA podali mnenje, da zastave ne predstavljajo motečega elementa v prostoru, celo obratno, da trg smiselno in simbolno zaključujejo. Mnenja v strokovnih krogih so še vedno deljena, zato obstoja možnost, da se zastave kot reverzibilni element odstranijo.
Na temo pobud za širšo rabo in intervencije na trgu pa je bila izvedena anketa, ki je pokazala, da »funkcionalne dopolnitve in nadgradnje …« niso primerne in potrebne. Letos praznujemo Ravnikarjevo leto in verjamemo, da je bil rezultat ankete ilustrativen, vsaj glede na odmevno razstavo leta 2019 v Momi z naslovom: Toward a Concrete Utopia, Architecture in Yugoslavia, 1948–1980, kjer je bil izpostavljen prav Ravnikarjev kompleks Trga republike.
3. Sami ste navedli, da predstavlja streha nad letnim avditorijem Križank začasni poseg. Streha je dimenzionirana za velike obtežbe in vremenske ujme, ki so vedno bolj pogoste, zato je konstrukcija robustna. Konstruiral pa jo je renomiran in večkrat nagrajen arhitekt. V teku so študije za statično sanacijo in obnovo šole za oblikovanje, katere trdnost je ogrožena in je preprečevala rekonstrukcijo Marinčkove strehe, ki je bila vpeta v objekt šole. Začasna streha omogoča nemoteno funkcioniranje šole in Festivala Ljubljana, ki v sklopu Križank prav tako predstavljata kulturno dediščino. Po sanaciji šole bo mogoče postaviti streho, ki bo subtilnejša in manj moteč element v območju dediščine.
4. Pravilno ugotavljate, da »na območjih posebnega pomena« (beri dediščine), ZVKDS upravičeno določa kriterije za izvajanje obnov. Žal pa je že v naslednjem stavku poznavanje dela ZVKDS nezadostno: »Izven teh (območij) pa njihova pozornost popusti«. ZVKDS ne sme in ne more preprečevati vseh »invazivnih posegov«, še manj pa je jih je mogoče »sanirati«. Zavod ima kompetence za izdajanje kulturnovarstvenih pogojev, mnenj in soglasij le na spomenikih in v območjih registrirane in razglašene dediščine. Vzroka za »bolečino« iz naslova žal ni mogoče preprosto prenesti le na ZVKDS. Večino »bolečin« za »ciganski stajl na polno« so doprinesli neosveščeni in ambiciozni arhitekti, investitorji, upravniki in vzdrževalci. »Brezzobi tiger«, kot imenujete ZVKDS, bo dobil bolj ostre zobe, ko bo dobil podporo strokovnih in civilnih družb, kadrovsko okrepitev, večjo nadzorstveno moč in bo izvršenih več inšpekcijskih prijav, ki jih podaja prav ZVKDS.
5. Seveda je tudi park Tivoli »vreden pozornosti« ZVKDS in nas »masivne protihrupne ograje motijo«. Trasa železnice je v republiški pristojnosti, ki ima svoje zahteve in normative EU. Prav zaradi intervencije ZVKDS je bilo doseženo, da so bile vsaj na najbolj vidno izpostavljenih delih, postavljene transparentne ograje, ki omogočajo vidni stik s parkom.
Spoštovani g. Marko Apih, hvala, da ste odprli nekaj perečih tem, na katere smo lahko odgovorili in tako prispevali k pojasnitvi delovanja in odločanja ZVKDS. Hkrati pa vaše pisanje predstavlja tudi apel arhitektom, investitorjem in vzdrževalcem k odgovornemu in spoštljivemu ravnanju z dediščino, pa tudi z objekti in prostorom, ki niso predmet dediščine. Zadevajo in prizadenejo pa vse nas.
Pripravila:
Služba za odnose z javnostmi
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Ljubljana, 1. februar 2023
