• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Arhitektura,Intervju
/
5 maja, 2018

Maruša Zorec: Osvobajanje prostora

Ajda Bračič: Intervju z Marušo Zorec

Portret: Primož Korošec

Maruša Zorec je bila s svojo arhitekturno pisarno Arrea skupaj z izbranimi drugimi arhitekti z vsega sveta izbrana za sodelovanje na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah. Z ekipo je pripravila svoj odziv na manifest »Freespace«, ki sta ga napisali kuratorki bienala Yvonne Farrell in Shelley McNamara iz biroja Grafton Architects. O etičnih dolžnostih arhitekta in njenem pogledu na stanje v stroki sva se pogovarjali pred pričetkom bienala.

Z arhitektkama iz pisarne Grafton Architects ste se srečali že prej, preden sta vas povabili k sodelovanju na letošnjem bienalu. Kako, kdaj, za kaj je šlo?
Z Yvonne Farrell sva se srečali na Piranskih dnevih arhitekture leta 2009, kjer sva predavali, in že takrat sva se ujeli, saj so si najini pogledi na bistvo arhitekture zelo blizu.

Kaj menite o njuni izbiri glavne teme bienala? Zdi se, da na njem že zadnjih nekaj let spremljamo sorodne teme, ki so logično vodile do freespacea, torej prostosti in velikodušnosti arhitekture in ki so očitno odziv tako na situacijo v stroki kot na politično situacijo.
Mislim, da se letošnja tema, podobno kot teme bienala zadnjih let, vrača k samemu bistvu arhitekturnega poslanstva. To še vedno ni širše prepoznano, ne v stroki ne v javnosti. Bistvo arhitekture namreč ni v neutrudnem iskanju novih oblik, razvijanju fasad in estetskem ugodju, temveč je drugje. Arhitektura na nove načine odpira prostor in ga ponuja ljudem, da lahko v njem odkrivajo bistvo svojega obstoja na tem svetu. Tema je tudi odziv na situacijo v stroki in politiki. Ne ena ne druga se žal tega ne zavedata dovolj in ne podpirata dobre arhitekture, arhitekture, katere osnovno poslanstvo sta skrb za človeka in skladen razvoj prostora.

Kakšno temo bi izbrali vi, če bi kurirali bienale 2020?
O tem, kakšno temo bi izbrala sama, nisem razmišljala. Mi je pa letošnja tema zelo blizu.
Moj predlog bi bil gotovo povezan z občutljivostjo do preteklosti, prostora in človeka.

V manifestu, ki sta ga napisali Yvonne Farrell in Shelley McNamara, poudarjata pojem velikodušnosti. Kako uresničevati velikodušnost kot arhitekt v resničnem svetu? Je treba biti predvsem dober pogajalec?
V prvi vrsti moraš biti zvest svojim strokovnim in tudi etičnim načelom. Le tako lahko delaš dobro arhitekturo, takšno, v kateri bi živel tudi sam, in jo s tem ponujaš drugim kot tisto najboljše, kar zmoreš. Potrebna je občutljivost, do prostora in do ljudi. Potem misel. Tudi pogajalske sposobnosti so v procesu izjemno pomembne, včasih celo najbolj, da prepričaš vse vpletene, da projekt do konca izpeljejo tako, kot je zamišljen.

Kakšna je etična vloga arhitekta? Se študenti danes zavedajo etične odgovornosti poklica? Zavestno razmišljate o tem kot arhitektka?
Zelo je pomembna in študenti se je premalo zavedajo. S svojim delom dokazujemo tudi svojo človeško plat. Če arhitekture ne jemlješ kot službo in ne razmišljaš le o zaslužku, je vse to mogoče. Naša stroka je danes izjemno nespoštovana in nerazumljena. Sama lahko rečem, da smo pogosto deležni ponižanj svojih zamisli in tudi moralnih stališč, ker je povsod na prvem mestu denar. Arhitekti pa se moramo boriti za uporabnika in braniti prostor. Z etičnimi vprašanji se srečujemo pri vseh projektih in v njih spoznavamo, da brez podpore ljudi, ki verjamejo v iste stvari kot ti, težko izpelješ projekt do konca. Včasih je to naročnik, včasih uporabnik, včasih celo izvajalec. In k sreči se v vsakem projektu najde nekdo, ki nam res zvesto in iskreno stoji ob strani. Nekdo, ki verjame, da je arhitektura veliko več kot finančna situacija v nekem trenutku. Proces je za nas arhitekte zelo pomemben in teh sopotnikov pri projektu se najraje spominjaš.

Kaj trenutno razvijate v biroju, razen projekta za Bienale seveda?
Trenutno pripravljamo projekt prenove samostana na južnem Tirolskem in projekt prenove blejske promenade. Ob njiju nastaja še nekaj manjših, a zanimivih projektov.

prenova samostana na Tirolskem, v delu

vir: Arrea

Kakšna je razlika v načinu dela, ko se lotevate novega projekta arhitekture ali pa arhitekturne razstave?
Projekt se snuje veliko drugače kot razstava. Je dolg proces, v katerem se razvija misel kot odgovor na prostor in potrebe življenja v njem. In zatem je gradnja, ki prav tako traja dolgo in spreminja projekt. Razstava ni namenjena bivanju, temveč reprezentaciji idej. Arhitekturo pa je težko predstavljati dvodimenzionalno. Zato je koncept postavitve razstave zelo pomemben, pomembna je odločitev, kaj želiš z razstavo sporočiti o načinu svojega dela.

Kakšen je sploh smisel arhitekturnih razstav?
Smisel razstav vidim predvsem v tem, da se piše in govori o dobri arhitekturi, da se to čim širše ozavešča med ljudmi, da spoznajo, da gre za kompleksne procese, katerih cilj sta vedno in v prvi vrsti le človek in prostor. Da razstava ozavešča, kaj lahko arhitektura res ponudi za izboljšanje bivalne kulture.

V vaši arhitekturni pisarni se veliko ukvarjate s prenovami. Je tudi arhitekturna dediščina eno od prostorskih daril, o katerih govorita članici biroja Grafton v manifestu?
Seveda je, vendar le, ko je živa. Posedanjiti preteklost je ena izmed nalog, s katerimi se ukvarjamo, in le s prepletom tega, kar smo nekoč bili in kar smo danes, lahko res polno živimo, v sreči trenutkov in znotraj toka časa, sami in skupaj, v skupnosti.

V intervjuju s Tinko Prekovič za revijo Outsider leta 2016 ste že namignili na to, da mora biti isti prostor blizu različnim ljudem: »Arhitektura mora biti v svojem izrazu odprta in tako dostopna vsem, ki imajo stik z njo. Dati mora svobodo gibanju, uporabi. Da je prostor res prostost. V slovenskem jeziku sta ta dva pojma res tako lepo povezana.« Kako oblikovati prostor, ki bi bil hkrati vsesprejemajoč, inkluziven, namenjen vsem, ne da bi postal brezobličen, brez lastnega sporočila, vrednosti, značaja? Nekaj je o takem prostoru govoriti, kako pa je dejansko oblikovati prostor po meri vseh ljudi?
Prostor mora biti v svoji zasnovi odprt, svoboden – prostorsko in v svojem izrazu. To ne pomeni, da je prazen. Odprt tloris omogoča odprto rabo, raznoliko uporabo različnim ljudem. Vendar mora prostor nagovoriti tudi tistega, ki v njem prebiva. Z močjo ideje, materialnosti in atmosfere, ali pa z merilom, ki vabi, da vstopimo, svetlobo, ki nas popelje skozi prostor, pogledom, ki nas poveže spet z naravo, z zunanjostjo. Prostor govori in lahko komunicira z uporabnikom, če je ta le dovolj odprt, da ga sprejme, dojame in se mu prepusti. Ljudi je treba s prostorom navdušiti. Mi pogosto delamo tako, kot da bi delali zase, veliko razmišljamo o uporabnikih vseh vrst, o različnih scenarijih uporabe prostora.

Tema slovenskega paviljona/razstave je »living with water«*; raziskuje stroko in njene posledice za naravo. Ali lahko arhitektura vpliva na družbene spremembe, lahko pomaga k boljši družbi? Ali lahko z arhitekturo ozaveščamo?
Mislim, da se danes o tem veliko govori, naredi pa bolj malo. Poglejte na primer, kako se gradijo javni objekti, sofinancirani z državnim denarjem! Veliko je betona in malo lesa. Toplotna izolacija ni vse, zame je trajnost tudi skrb za prostor, njegovo pozidanost in ohranjanje prostih površin. Ko se peljem po Sloveniji, me je sram in sem žalostna. Sama razpršena gradnja. Prostorski red ne obstaja več. Včasih se je sledilo višinam in slemenom ter barvi streh, danes so ljudje ponoreli z oblikami, ki ne prispevajo ničesar h kakovosti bivalnega ugodja. V tujini trajnost ne pomeni le gradnje z naravnimi materiali in z zadostno izolacijo. Pomeni predvsem gradnjo za skupnost, ozaveščeno gradnjo pri vseh javnih objektih – tu bi lahko država veliko bolj spodbujala s svojimi zgledi. A kot povsod po Evropi je tudi pri nas v ospredju le denar. Zato mislim, da je arhitektura že izgubila boj, da bi lahko sistemsko spreminjala stvari, predvsem na področju prostorskega urejanja. Žal. Verjamem pa še vedno, da lahko arhitekti spreminjamo stvari od spodaj, z majhnimi konkretnimi premiki. Pomagamo z zgledi, ki jih lahko izpeljemo z ljudmi, ki jim dobra arhitektura še kaj pomeni.

Pogovarjala se je:  Ajda Bračič.

Maruša Zorec bo ena izmed govork na Festivalu Orodja za boljše bivanje v Mestnem muzeju.

http://outsider.si/festival/

 

 

 

 

 

*temo je določil komisionar, Matevž Čelik, ki je tudi izbral avtorsko ekipo za oblikovanje slovenskega paviljona ter knjige "Living with water", ki jo je zasnoval Outsider

 

 

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiRezultati ankete med političnimi strankami o stanovanjskih politikah
NaslednjiNina Granda: Uvodnik v prvo številko revije OutsiderNext
Povezani članki
Loading...
Arhitektura

Miloš Kosec: Kako podreti spomenik?

2 julija, 2020
ArhitekturaGalerijeIntervju

Intervju: Galerija Dessa

11 februarja, 2021
ArhitekturaStanovanjske politike

Stanovanje za: 0,88 € na leto!

28 aprila, 2016
IntervjuUmetnost

Drevesa, mimo katerih se ne vidi gozda

25 oktobra, 2019
Arhitekturakolumne

Katja Perat in Peter Karba: NAJPREJ S FOTOAPARATI, NATO S TANKI

10 avgusta, 2016
Arhitektura

EDO festivalske beležke: Beneški sindrom

9 oktobra, 2019
ArhitekturaZbita zemlja

Wallmakers: Shikhara

23 julija, 2020
Arhitektura

Baam arhitekti: Pisarne C3

19 decembra, 2019
1 2 … 173

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo