»Arhitektu ni treba spoznati le arhitekture, temveč mora spoznati življenje,« je v uvodnem nagovoru brucem, med katerimi sem sedela tudi sama, nekoč davno izrekel nekdanji dekan FA Peter Gabrijelčič. Tisti, ki smo citat vzeli nekoliko preveč dobesedno, smo življenje zato pogosto spoznavali na ekskurzijah po ljubljanskih kavarnah, barih in pajzlih – natančneje, v pivskih postajališčih…
Nadaljuj z branjem
Ajda Bračič: Pajzlom v slovo
Poročilo: Festival orodja za boljše bivanje
V petek in soboto, 9. in 10. oktobra, je potekal Outsiderjev festival Orodja za boljše bivanje. Letos je zaradi ukrepov za preprečevanje epidemije potekal izključno preko spletnega prenosa. Prvi večer je bil posvečen kulturni dediščini, drugi večer pa pogovoru o časopisih in medijih. Govorci prvega večera so v skladišču Monfort v Portorožu odpirali različne poglede…
Nadaljuj z branjem
Odličja ZAPS za leto 2020
Pretekli petek so v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani podelili priznanja ZAPS za leto 2020. Zlate svinčnike za odlično realizacijo so prejeli: Bevk Perovič: Islamski versko kulturni center O projektu je v 22. številki Outsiderja pisal Miloš Kosec. Naročite tukaj: https://outsider.si/izdelek/outsider-22-samooskrba Sanja Premrn: Soba za keramiko Več o prenovi sobe za keramiko preberite…
Nadaljuj z branjem
Miloš Kosec: Dediščinska razprava v ruševinah
O kulturni dediščini se navadno pogovarjamo kot o samoumevnosti: destilaciji najboljšega in najdragocenejšega preteklih rodov, »družinski srebrnini« neke skupnosti, nabor objektov in tradicij, za katere obstaja konsenz, da ga želimo obdržati, ohraniti in predati prihodnjim generacijam. Ta na videz nekonfliktna in visokoleteča razlaga besedne zveze »kulturna dediščina« pa je seveda v popolnem nasprotju s sesipajočimi…
Nadaljuj z branjem
Alenka Korenjak: Idrijska rudarska hiša
Osnovne sestavine in zdrava pamet Ohranjanje stavbne dediščine najpogosteje povezujemo z obnovo in vzdrževanjem pomembnejših javnih stavb, ki predstavljajo arhitekturni in umetnostnozgodovinski presežek, na vsakdanjo, stanovanjsko gradnjo pa radi pozabljamo ali jo celo brez slabe vesti brišemo – tako iz spomina kot iz prostora. Zato se nam zdi pobuda, s katero želimo ohranjati in predstavljati…
Nadaljuj z branjem
Festival orodja za boljše bivanje
Arhitektri: Lopud 1483
Prenova utrdbe in samostana iz 15. stoletja na Elafitskih otokih je delo hrvaške arhitekturne pisarne Arhitektri. Kompleks frančiškanskega samostana in utrdbe je nekdaj dominiral zalivu na otoku Lopud, pred prenovo pa je bil že v ruševinskem stanju in zlagoma ga je preraščalo rastlinje. Proces revitalizacije je bil dolg in izčrpen, pojasnijo arhitekti, saj je v…
Nadaljuj z branjem
Arrea: Delna prenova notranjosti upravne stavbe Zavarovalnice Triglav
Nedavno je bila zaključena prva faza prenove upravne stavbe Zavarovalnice Triglav, za katero so načrte v sodelovanju z ZVKDS pripravili v arhitekturnem biroju Arrea. Zavarovalniška stavba na vogalu stavbnega kareja nasproti ljubljanskega kolodvora je ena prvih Plečnikovih pomembnejših zgradb; njena gradnja se je končala leta 1930. Stavba je bila zasnovana kot poslovna in stanovanjska palača,…
Nadaljuj z branjem
Peter Kuntarič: Hec
Riše in piše: Peter Kuntarič – Kunta Podprite Outsider z naročilom! Celoletna naročnina
Nadaljuj z branjem
Nina Štajner: Šik urbano stanovanje
Naročnica tega stanovanja je ‘povratnica’ – z arhitektko Nino Štajner je sodelovala že pred leti ob prenovi prvega, manjšega stanovanja v središču Ljubljane. Novo stanovanje je večje in v njem je prostora še za partnerja in družino, ki sta jo ustvarila v tem času. Družina veliko časa preživi v tujini, zato stanovanje ni ves čas…
Nadaljuj z branjem
Ponovno najdeni Grad Turjak
Ko sem še v študentskih letih nekega popoldneva brskal po knjižnih hrbtih Trubarjevega antikvariata, mi je na uho prišel zanimiv pogovor med legendarno vodjo te častitljive bibliofilske ustanove Stanko Golob in starejšim gospodom, katerega ime mi bo za vedno ostalo neznano. Med pregledovanjem starih knjig je gotovo naletel na brošuro o gradu Turjak, saj so…
Nadaljuj z branjem
Eva Tisnikar: Virus kulture
Zdi se, kot da imajo zapuščene, degradirane ali nedokončane stavbe na slovenski obali zgolj dve možnosti: nadaljnji propad ali pa gentrifikacija v bleščeče turistične nastanitve. Obstaja morda vmesna pot? Odgovor je moč najti, če analiziramo kulturno dogajanje v zadnjih desetletjih, še posebej alternativno, ki pronicljivo zrcali družbene in prostorske dileme. Zanimanja za alternativno kulturo na…
Nadaljuj z branjem
prostoRož: Iz ceste v trg v treh dneh
V sklopu Evropskega tedna mobilnosti 2020 je urbanistični studio prostoRož v treh dneh začasno uredil in trajno zaprl del ceste pred domom upokojencev na Arkovi ulici v Idriji. Evropski teden mobilnosti je priložnost za oblikovanje javnih prostorov po meri pešcev in kolesarjev. Prizadevanja za človeku in okolju prijazne načine mobilnosti vsako leto povežejo na tisoče…
Nadaljuj z branjem
Mika Cimolini: Hiša na Teslovi
Polovica dvojčka na Teslovi je po prenovi zaživela kot urbana vila v zelenju. Obstoječo polovico dvojčka je bilo potrebno predelati v domovanje za mlad par z majhnimi otroci. Naloga je vsebovala mnogo omejitev: od samih razmer na lokaciji, spomeniškega varstva, pravnih razmerij s sosednjimi zemljišči in strukture obstoječe stavbe. Sodelovanje med naročniki in arhitektko, ki…
Nadaljuj z branjem
Proarh: Hiža
Obstoječo tradicionalno zagorsko hišo so obnovili pri hrvaškem biroju Proarh. Obstoječa hiša je stala na pobočju blizu Kumrovca in je bila statično in konstrukcijsko v slabem stanju. Arhitekti so se pri prenovi navezali na lokalno gradbeno tradicijo in obrtno znanje. Slamo, ki je že prej prekrivala streho, so zamenjali in v sodobni maniri potegnili navzdol…
Nadaljuj z branjem
Nina Granda: Časopisi na cesti
Pred natanko petdesetimi leti je kiosk K67 slovenskega arhitekta Saše Maechtiga postal del prestižne zbirke umetnosti 20. stoletja v eni najelitnejših umetniških institucij na svetu, newyorškem Muzeju sodobne umetnosti (MoMA). Do preloma tisočletja je bilo v vsej Evropi prodanih kar 7500 enot. Kioski so bili nepogrešljiv servis urbanega življenja na ulici. Zadovoljevali so potrebe meščanov…
Nadaljuj z branjem
P Plus arhitekti: Apartma KG
Ureditev interierja apartmaja v novograjeni soseski v Kranjski Gori so izpeljali pri P Plus arhitektih. Stanovanje predstavlja prostor za počitniški oddih mlade družine. Ta si je želela sodoben interier, ki bo primeren za notranjost novih objektov v Kranjski Gori, vendar s pridihom lokalne tradicije in domačnosti. Arhitekti so si zato zamislili opremo, ki se opira…
Nadaljuj z branjem
Miloš Kosec: Kako postaviti spomenik?
V tujini je zadnja leta vroča tema, kako rušiti spomenike. Seveda pri nas spet nekoliko zaostajamo za svetovnim tempom, in to ni vedno slabo. Spomeniki predstavljajo izraz javnega spominjanja obdobja, v katerem so nastali. Seveda so lahko že v času svojega nastanka problematični, ali pa problem postanejo pozneje. Vendar pa so samo simptomi preteklih in…
Nadaljuj z branjem
Mario Furčić: Hiša Franco
Prenova tradicionalne kamnite hiše v Omišu v butični hotel s petimi zvezdicami. V zgodovinskem središču mesta Omiš stoji hiša Franco. Njeno prenovo so narekovale tri generacije družine lastnikov, in arhitekt Mario Furčić pravi, da se je „tega projekta lotil s ponižnostjo, koncept pa zasnoval s pomočjo empatije“. Predstavlja namreč imaginarno prihodnost lokalnega življenja: spoštovanje in…
Nadaljuj z branjem
Arhitektura iz zemlje: Caja de Tierra
Paragvajski arhitekti iz studia Equipo de Arqutectura so svoj biro dobesedno zgradili z lastnimi rokami – in to iz zemlje. Arhitekta Horacio Cherniavsky in Viviana Pozzoli sta gradnjo svoje pisarne izvedla kot arhitekturno vajo: kako z omejenimi sredstvi zadostiti željam naročnika? Svojo formulo za arhitekturo povzameta kot: Sanje + Potreba + Sredstva = Projekt. Za…
Nadaljuj z branjem