Ajda Bračič: Pajzlom v slovo

»Arhitektu ni treba spoznati le arhitekture, temveč mora spoznati življenje,« je v uvodnem nagovoru brucem, med katerimi sem sedela tudi sama, nekoč davno izrekel nekdanji dekan FA Peter Gabrijelčič. Tisti, ki smo citat vzeli nekoliko preveč dobesedno, smo življenje zato pogosto spoznavali na ekskurzijah po ljubljanskih kavarnah, barih in pajzlih – natančneje, v pivskih postajališčih…

Nadaljuj z branjem

Poročilo: Festival orodja za boljše bivanje

V petek in soboto, 9. in 10. oktobra, je potekal Outsiderjev festival Orodja za boljše bivanje. Letos je zaradi ukrepov za preprečevanje epidemije potekal izključno preko spletnega prenosa. Prvi večer je bil posvečen kulturni dediščini, drugi večer pa pogovoru o časopisih in medijih. Govorci prvega večera so v skladišču Monfort v Portorožu odpirali različne poglede…

Nadaljuj z branjem

Odličja ZAPS za leto 2020

Pretekli petek so v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani podelili priznanja ZAPS za leto 2020. Zlate svinčnike za odlično realizacijo so prejeli: Bevk Perovič: Islamski versko kulturni center O projektu je v 22. številki Outsiderja pisal Miloš Kosec. Naročite tukaj: https://outsider.si/izdelek/outsider-22-samooskrba Sanja Premrn: Soba za keramiko Več o prenovi sobe za keramiko preberite…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Dediščinska razprava v ruševinah

O kulturni dediščini se navadno pogovarjamo kot o samoumevnosti: destilaciji najboljšega in najdragocenejšega preteklih rodov, »družinski srebrnini« neke skupnosti, nabor objektov in tradicij, za katere obstaja konsenz, da ga želimo obdržati, ohraniti in predati prihodnjim generacijam. Ta na videz nekonfliktna in visokoleteča razlaga besedne zveze »kulturna dediščina« pa je seveda v popolnem nasprotju s sesipajočimi…

Nadaljuj z branjem

Alenka Korenjak: Idrijska rudarska hiša

Osnovne sestavine in zdrava pamet Ohranjanje stavbne dediščine najpogosteje povezujemo z obnovo in vzdrževanjem pomembnejših javnih stavb, ki predstavljajo arhitekturni in umetnostnozgodovinski presežek, na vsakdanjo, stanovanjsko gradnjo pa radi pozabljamo ali jo celo brez slabe vesti brišemo – tako iz spomina kot iz prostora.  Zato se nam zdi pobuda, s katero želimo ohranjati in predstavljati…

Nadaljuj z branjem

Arhitektri: Lopud 1483

Prenova utrdbe in samostana iz 15. stoletja na Elafitskih otokih je delo hrvaške arhitekturne pisarne Arhitektri. Kompleks frančiškanskega samostana in utrdbe je nekdaj dominiral zalivu na otoku Lopud, pred prenovo pa je bil že v ruševinskem stanju in zlagoma ga je preraščalo rastlinje. Proces revitalizacije je bil dolg in izčrpen, pojasnijo arhitekti, saj je v…

Nadaljuj z branjem

Arrea: Delna prenova notranjosti upravne stavbe Zavarovalnice Triglav

Nedavno je bila zaključena prva faza prenove upravne stavbe Zavarovalnice Triglav, za katero so načrte v sodelovanju z ZVKDS pripravili v arhitekturnem biroju Arrea. Zavarovalniška stavba na vogalu stavbnega kareja nasproti ljubljanskega kolodvora je ena prvih Plečnikovih pomembnejših zgradb; njena gradnja se je končala leta 1930. Stavba je bila zasnovana kot poslovna in stanovanjska palača,…

Nadaljuj z branjem

Eva Tisnikar: Virus kulture

Zdi se, kot da imajo zapuščene, degradirane ali nedokončane stavbe na slovenski obali zgolj dve možnosti: nadaljnji propad ali pa gentrifikacija v bleščeče turistične nastanitve. Obstaja morda vmesna pot? Odgovor je moč najti, če analiziramo kulturno dogajanje v zadnjih desetletjih, še posebej alternativno, ki pronicljivo zrcali družbene in prostorske dileme. Zanimanja za alternativno kulturo na…

Nadaljuj z branjem

Proarh: Hiža

Obstoječo tradicionalno zagorsko hišo so obnovili pri hrvaškem biroju Proarh. Obstoječa hiša je stala na pobočju blizu Kumrovca in je bila statično in konstrukcijsko v slabem stanju. Arhitekti so se pri prenovi navezali na lokalno gradbeno tradicijo in obrtno znanje. Slamo, ki je že prej prekrivala streho, so zamenjali in v sodobni maniri potegnili navzdol…

Nadaljuj z branjem

Nina Granda: Časopisi na cesti

Pred natanko petdesetimi leti je kiosk K67 slovenskega arhitekta Saše Maechtiga postal del prestižne zbirke umetnosti 20. stoletja v eni najelitnejših umetniških institucij na svetu, newyorškem Muzeju sodobne umetnosti (MoMA). Do preloma tisočletja je bilo v vsej Evropi prodanih kar 7500 enot. Kioski so bili nepogrešljiv servis urbanega življenja na ulici. Zadovoljevali so potrebe meščanov…

Nadaljuj z branjem

Mario Furčić: Hiša Franco

Prenova tradicionalne kamnite hiše v Omišu v butični hotel s petimi zvezdicami. V zgodovinskem središču mesta Omiš stoji hiša Franco. Njeno prenovo so narekovale tri generacije družine lastnikov, in arhitekt Mario Furčić pravi, da se je „tega projekta lotil s ponižnostjo, koncept pa zasnoval s pomočjo empatije“. Predstavlja namreč imaginarno prihodnost lokalnega življenja: spoštovanje in…

Nadaljuj z branjem