Svet vmes: Muzejska trgovina MAO

Svet vmes so z zasnovo, ki je bila izbrana na vabljenem natečaju, preoblikovali muzejsko trgovino v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Prepoznaven vhodni sklop fužinskega gradu, ki ga je pred prenovo definirala razpršena razporeditev oblikovalskih izdelkov in literature, zdaj ustreza potrebam, ki jih narekuje raznoliko muzejsko dogajanje.   Zgodba gradu, v katerem deluje Muzej za…

Nadaljuj z branjem

OFIS: Hotel Bohinj

Na krasni lokaciji ob prehodu čez reko nad Ribičevim lazom je po prenovi začel delovati prenovljen hotel Bohinj. Pred prenovo je v jedru bohinjskega turističnega dogajanja od osemdesetih let stal hotel Kompas. Leta prezidav, nestrokovnih dopolnitev in nasploh problematične parcialne arhitekturne obravnave sta se naročnika (investitor in upravitelj hotela) odločila za celostno prenovo objekta. Novo…

Nadaljuj z branjem

Trafika ob sončnem zahodu #05: Miloš Kosec

Trafika je končno dobila svoj električni priključek! Povezan je na javno razsvetljavo. Ko se v mestu prižgejo luči, elektriko po novem dobi tudi Plečnikova trafika na Vegovi. In začne se ulični pogovorni festival Trafika ob sončnem zahodu. Srečevali se bomo s sogovorniki iz sveta arhitekture, umetnosti in znanosti. Skupni imenovalec vseh srečanj bo prostor – tudi naši…

Nadaljuj z branjem

Srđan Nađ: Manj je laž

Laž je precej grda beseda, ki je redko povezana z arhitekturo, še redkeje pa s tlorisi. Stanovanjski kompleks arhitekta Miesa Van der Roheja 860‒880 Lake Shore Drive v Chicagu slovi kot mejnik v razvoju stanovanjske arhitekture. Večstanovanjska stavba se je takrat prvič dokončno znebila težkih in omejujočih nosilnih zidov, ki jih je nadomestila vitka konstrukcija,…

Nadaljuj z branjem

Triiije: Vrt Lili Novy

Ponovno odkriti skriti vrt Prav v središču Ljubljane, v eminentni soseščini Moderne in Narodne galerije ter Opere, leži čudovit zelen vrt, ki obkroža vilo na Tomšičevi 12, v kateri domuje Društvo slovenskih pisateljev. Nedavno se je vanj znova naselilo dogajanje, med debli je zadišalo po kavi in zvečer se med veje gostih krošenj zapletajo prijetne…

Nadaljuj z branjem

Urša Koren: Stik

Zemlja. Ni le snov, neodzivno telo, je nosilka življenja, hranilka toplote, energetski medij in gotovo še več. Vsa bitja smo se razvila v stiku z njenim nabojem. Njeno elektromagnetno polje uravnoveša našega. Z industrializacijo in z njo povezanim napredkom smo se odtujili. Umetni materiali, industrializirana gradnja in njene nadčloveške višine so nas fizično in psihično…

Nadaljuj z branjem

Naprej k zemlji, Dobrava pri Škocjanu, 2.–8. avgust 2021

Kaj je projekt Naprej k zemlji? Projekt Naprej k zemlji smo zasnovali štirje partnerji in poteka v okviru programa Erasmus+. Vsak od partnerjev ima svojo vlogo: Zelena centrala se že več let ukvarja z delavnicami za mlade na področju gradnje z zemljo, Retzhof je avstrijska institucija, ki izvaja neformalna izobraževanja, Terraepaglia je italijansko podjetje, ki…

Nadaljuj z branjem

Oton Jugovec: Lebdeča streha, Otok pri Dobravi, 1973

Ena najmanjših, a najbolj razpoznavnih primerov slovenske arhitekture modernizma, je majhna, asketska lebdeča streha, zgrajena po načrtih arhitekta Otona Jugovca v Otoku na Dobravi pri Škocjanu. Streha ščiti razvaline, tlorisno zasnovo preproste kapelice sv. Mihaela iz kraja Gutenwerth. Gutenwerth, v starejši literaturi pogosto poimenovan Gotno Brdo, danes bolj znan kot Otok pri Dobravi, je bil…

Nadaljuj z branjem

Jurij Strehar: Pesem

Trajnostno gradivo, skupaj z lesom, slamo, Vzpostavlja kakovostno okolje, uravnava vlago, Površina vzbuja željo po dotiku. Polpretekla sled omike prednikov, Ponovno vzpostavljanje značaja. Uporabnost v samograditeljstvu, Priložnost biti sam svoj mojster, Daj, Zemlja, bivaj z mano! Jurij Strehar, absolvent arhitekture (Slovenija) Serija zapisov in fotografij nastaja na delavnici Naprej k zemlji. Avtorji zapisov so udeleženci…

Nadaljuj z branjem

Natečaj: Trafika prihodnosti

Uvod Cilj natečaja Trafika je preizprašati funkcijo in obliko ulične prodajalne časopisov v času digitalizacije medijev. Ali ulične prodajalne časopisov še potrebujemo? Kako naj nagovorijo kupce in bralce? Kakšen naj bo program kioska prihodnosti? Bralci so se v zadnjem desetletju v večini preselili v spletne svetove, vseeno pa je vedno bolj opazen tudi znaten del…

Nadaljuj z branjem