Svet vmes so z zasnovo, ki je bila izbrana na vabljenem natečaju, preoblikovali muzejsko trgovino v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Prepoznaven vhodni sklop fužinskega gradu, ki ga je pred prenovo definirala razpršena razporeditev oblikovalskih izdelkov in literature, zdaj ustreza potrebam, ki jih narekuje raznoliko muzejsko dogajanje. Zgodba gradu, v katerem deluje Muzej za…
Nadaljuj z branjem
Svet vmes: Muzejska trgovina MAO
OFIS: Hotel Bohinj
Na krasni lokaciji ob prehodu čez reko nad Ribičevim lazom je po prenovi začel delovati prenovljen hotel Bohinj. Pred prenovo je v jedru bohinjskega turističnega dogajanja od osemdesetih let stal hotel Kompas. Leta prezidav, nestrokovnih dopolnitev in nasploh problematične parcialne arhitekturne obravnave sta se naročnika (investitor in upravitelj hotela) odločila za celostno prenovo objekta. Novo…
Nadaljuj z branjem
Srđan Nađ: Nekaj kubikov betona
Ob tlakovani poti na dvorišču iranskega muzeja preprog v Teheranu stoji na prvi pogled nepomemben objekt po imenu Namaz-Khaneh. Zgrajen je bil leta 1979 po načrtih nam neznanega iranskega arhitekta Kamrana Dibe. Stavba je na zunaj videti kot kakšen infrastrukturni objekt ali celo bunker, saj je to večji betonski blok s kvadratnim tlorisom, ki meri…
Nadaljuj z branjem
Trafika ob sončnem zahodu #05: Miloš Kosec
Trafika je končno dobila svoj električni priključek! Povezan je na javno razsvetljavo. Ko se v mestu prižgejo luči, elektriko po novem dobi tudi Plečnikova trafika na Vegovi. In začne se ulični pogovorni festival Trafika ob sončnem zahodu. Srečevali se bomo s sogovorniki iz sveta arhitekture, umetnosti in znanosti. Skupni imenovalec vseh srečanj bo prostor – tudi naši…
Nadaljuj z branjem
Srđan Nađ: Manj je laž
Laž je precej grda beseda, ki je redko povezana z arhitekturo, še redkeje pa s tlorisi. Stanovanjski kompleks arhitekta Miesa Van der Roheja 860‒880 Lake Shore Drive v Chicagu slovi kot mejnik v razvoju stanovanjske arhitekture. Večstanovanjska stavba se je takrat prvič dokončno znebila težkih in omejujočih nosilnih zidov, ki jih je nadomestila vitka konstrukcija,…
Nadaljuj z branjem
Triiije: Vrt Lili Novy
Ponovno odkriti skriti vrt Prav v središču Ljubljane, v eminentni soseščini Moderne in Narodne galerije ter Opere, leži čudovit zelen vrt, ki obkroža vilo na Tomšičevi 12, v kateri domuje Društvo slovenskih pisateljev. Nedavno se je vanj znova naselilo dogajanje, med debli je zadišalo po kavi in zvečer se med veje gostih krošenj zapletajo prijetne…
Nadaljuj z branjem
Urša Koren: Stik
Zemlja. Ni le snov, neodzivno telo, je nosilka življenja, hranilka toplote, energetski medij in gotovo še več. Vsa bitja smo se razvila v stiku z njenim nabojem. Njeno elektromagnetno polje uravnoveša našega. Z industrializacijo in z njo povezanim napredkom smo se odtujili. Umetni materiali, industrializirana gradnja in njene nadčloveške višine so nas fizično in psihično…
Nadaljuj z branjem
Martin Justin: Dvorec Novo Celje
Glede na to, da gre za veliko baročno stavbo sredi običajne slovenske vasi, v kateri sicer prevladujejo kmetije, je dvorec Novo Celje precej nevpadljiv. S ceste, ki povezuje Žalec in vas Petrovče, se ga skoraj ne vidi – njegova obrabljena rumena fasada se zliva z barvno paleto sosednih objektov, pogled nanj pa zakrivajo nasadi hmelja…
Nadaljuj z branjem
Peter Kuntarič: Dopust
Celoletna naročnina
Nadaljuj z branjem
Naprej k zemlji, Dobrava pri Škocjanu, 2.–8. avgust 2021
Kaj je projekt Naprej k zemlji? Projekt Naprej k zemlji smo zasnovali štirje partnerji in poteka v okviru programa Erasmus+. Vsak od partnerjev ima svojo vlogo: Zelena centrala se že več let ukvarja z delavnicami za mlade na področju gradnje z zemljo, Retzhof je avstrijska institucija, ki izvaja neformalna izobraževanja, Terraepaglia je italijansko podjetje, ki…
Nadaljuj z branjem
Matevž Granda: Sedem dejstev o gradnji z zemljo
V sodobni arhitekturi je vse bolj prisotna nova tehnika gradnje z zbito zemljo, ki pravzaprav ni nova, saj gre za eno najbolj arhaičnih, kar jih človeštvo pozna. Zemlja je namreč material, ki je prisoten povsod in ki za uporabo ne potrebuje nobenih tehnoloških postopkov, razen stiskanja. V Evropi se je ta način že pred stoletji…
Nadaljuj z branjem
Chiara Simonelli: Možnost zamišljanja
Svet arhitekture me je zmeraj fasciniral zaradi možnosti, predstavljati si nekaj novega, kar še nikjer ne obstaja. Pred odhodom na delavnico Naprej k zemlji sem se spraševala, kako poteka praktično delo z zemljo. Ob stiku z zemljo sem spoznala vrednost povezanosti in sodelovanja. Povezava med arhitekturo in skupnostjo je nerazdružljiva. Z arhitekturo se ukvarjamo, ker…
Nadaljuj z branjem
Oton Jugovec: Lebdeča streha, Otok pri Dobravi, 1973
Ena najmanjših, a najbolj razpoznavnih primerov slovenske arhitekture modernizma, je majhna, asketska lebdeča streha, zgrajena po načrtih arhitekta Otona Jugovca v Otoku na Dobravi pri Škocjanu. Streha ščiti razvaline, tlorisno zasnovo preproste kapelice sv. Mihaela iz kraja Gutenwerth. Gutenwerth, v starejši literaturi pogosto poimenovan Gotno Brdo, danes bolj znan kot Otok pri Dobravi, je bil…
Nadaljuj z branjem
Camila Laurenti: Zemlja je od vseh in arhitektura je za vse
Zemlja je od vseh in arhitektura je za vse. To ustvarja kompleksno odvisnost s skupnim imenovalcem: človekom. S posameznikom in s skupnostjo. Kajti ljudje smo tisti, ki obdelujemo zemljo in skušamo iz nje dobiti najboljše, ljudje smo tisti, ki si zamišljamo in načrtujemo svoje domove. In svoja mesta. To pa prinaša tudi odgovornost. Kar gradimo, ima…
Nadaljuj z branjem
Pia Gerbec: Kala’ka
Kokoši. Drevesa. Sonce. Roke. Mi in jaz. Zemlja, ki združuje. Glina, ki veže kamen po kamen še tako različen drug od drugega v trdna tla. Skupnost, ki dela – skupaj. Na Madžarskem imajo za to besedo. Bi jo morali imeti tudi mi? Pia Gerbec, študentka arhitekture, Slovenija Serija zapisov in fotografij nastaja na delavnici Naprej k…
Nadaljuj z branjem
Sofia Scalisi: Sledi zemlji
Sledi zemlji: od teorije do prakse 29. julija 2021 je človeštvo izčrpalo naravne vire za celotno leto na Zemlji. Zadnjih sedem dni živimo v dolgu, z viri, ki smo si jih prisvojili iz prihodnosti. Kot bodoča arhitektka verjamem, da je naš poklic povezan z odgovornostjo do drugih bitij in do planeta. Za svojo disertacijo sem…
Nadaljuj z branjem
Jurij Strehar: Pesem
Trajnostno gradivo, skupaj z lesom, slamo, Vzpostavlja kakovostno okolje, uravnava vlago, Površina vzbuja željo po dotiku. Polpretekla sled omike prednikov, Ponovno vzpostavljanje značaja. Uporabnost v samograditeljstvu, Priložnost biti sam svoj mojster, Daj, Zemlja, bivaj z mano! Jurij Strehar, absolvent arhitekture (Slovenija) Serija zapisov in fotografij nastaja na delavnici Naprej k zemlji. Avtorji zapisov so udeleženci…
Nadaljuj z branjem
David Pöll: Z glavo navzdol
Industrializacija zadnjih dveh stoletij je imela velik vpliv na arhitekturo, gradnjo in tudi ljudi in njihov način življenja. Skozi čas so se razvijali in izpopolnjevali novi materiali in načini gradnje do popolnosti, medtem ko so bili stari potisnjeni v ozadje ali celo pozabljeni. Ali vsaj niso več nekaj običajnega. Na tej delavnici delamo v skupini…
Nadaljuj z branjem
Natečaj: Trafika prihodnosti
Uvod Cilj natečaja Trafika je preizprašati funkcijo in obliko ulične prodajalne časopisov v času digitalizacije medijev. Ali ulične prodajalne časopisov še potrebujemo? Kako naj nagovorijo kupce in bralce? Kakšen naj bo program kioska prihodnosti? Bralci so se v zadnjem desetletju v večini preselili v spletne svetove, vseeno pa je vedno bolj opazen tudi znaten del…
Nadaljuj z branjem
Kinga Gacsályi: Zemeljski krog
Uživam v tukajšnji izkušnji. Moja zgodba je srečala zgodbo kmetije. Razmišljam o ljudeh, ki so nekoč naredili ta tla. Tla, ki jih mi danes odstranjujemo v upanju, da bomo naredili nova, ki bodo ostala tukaj še dolgo. Vemo, da ne bodo za zmeraj; le za čas, ko bomo tu. In upamo, da bodo tisti, ki…
Nadaljuj z branjem