Popoln tujec pride v mesto, pravzaprav v vas. Drugačen po videzu in vsebini, ki jo nosi. Kaj narediti z njim? Kako se nanj odzvati? – Dilema, ki je v zgodovini vsake družbe pogosta tema prevpraševanja. Podobno je s stavbami. Kako se soočiti s popolnim, a vendarle kakovostnim tujkom v okolici? Ga sprejeti z navdušenjem ali…
Nadaljuj z branjem
Aleksander Vujović: Ruska dača
Bauhaus: Sto let lovorik in dilem
Letos mineva sto let od ustanovitve osrednje oblikovalske in arhitekturne ikone dvajsetega stoletja – šole Bauhaus. 12. aprila 1919 jo je v Weimarju med še svežimi ruševinami nemškega poraza v prvi svetovni vojni ustanovil Walter Gropius. Razpuščena je bila kmalu po prihodu nacistov na oblast leta 1933. Bauhaus in Weimarska republika si delita letnici rojstva…
Nadaljuj z branjem
Tanja Zgonc: Postati vrtnica ni tako preprosto
Tanja Zgonc je plesalka in koreografinja, zapisana butu, govorici hrbta, tibetanskemu budizmu, gledališkemu gibu. Kot pionirka buta močno zaznamuje domači in tuji prostor – prek delavnic, mentorstva na AGRFT in ustvarjanja gledaliških koreografij. Za lastna avtorska dela, ki jih je več kot dvajset, je prejela številne nagrade. Njena aktualna predstava Tulkudream, ki povezuje telo buta…
Nadaljuj z branjem
Matevž Granda: Slabi temelji za nov inštitut
V Izoli nameravajo zgraditi novo stavbo inštituta InnoRenew, ki se osredotoča na raziskovanje uporabe lesa v grajenem okolju z namenom izboljšave inovacijskega potenciala slovenskega gospodarstva. Sliši se zanimivo in smiselno, sploh glede na dejstvo, da je Slovenija bogata z lesom in da je ta vir (pre)slabo izkoriščen. Inštitut je nastal leta 2017 na podlagi evropskega…
Nadaljuj z branjem
Ajda Bračič: Umetnost na trgu
Pretekli četrtek in petek, v zadnjih dneh maja, je v mariborskem Centru za kreativnost potekal dvodnevni dogodek z zgovornim naslovom Art for Sale, ki ga je v sodelovanju s CzK pripravila Umetnostna galerija Maribor. Kot so zapisali organizatorji, je dogodek »prvič v Sloveniji na enem mestu zbral pomembne regionalne akterje s področja zbiranja, prodaje in…
Nadaljuj z branjem
Nonumentalna proga v prihodnost
V Ljubljani je le malo urbanih potez, ki so tako zelo pozabljene in obenem v tako intenzivni vsakodnevni uporabi, kot je trasa nekdanje Pionirske proge. Nasip ozkotirne železnice, ki je že zdavnaj ni več, pod podplati nedeljskih sprehajalcev, športnimi obuvali rekreativnih tekačev in gumijastimi zračnicami koles preživlja dolgo in nesorazmerno cvetoče posmrtno življenje. Tu je…
Nadaljuj z branjem
Ravnikar Potokar arhitekturni biro: Žarni zid na Ptuju
V sklopu širitve novega pokopališča Rogoznica na Ptuju so arhitekti iz pisarne Ravnikar Potokar zasnovali žarni zid in okoliško ureditev. Pokopališka arhitektura je nadvse zahtevna podzvrst stroke, hkrati pa tudi ena najbolj poetičnih. Tako kot vsa arhitektura mora iskati občutljivo ravnovesje med funkcionalnostjo in simbolno vrednostjo, in to ravnovesje je prav pri pokopališčih eno najbolj…
Nadaljuj z branjem
Maksimalna prosojnost za edinstveno doživljanje prostora
Toplotno izolativni dvižno-drsni sistemi heroal razširijo stanovanjski prostor preko njegovih meja Dvižno-drsni sistemi heroal S 77 SL in heroal S 77 HI povezujejo dolgo življenjsko dobo in funkcionalnost s prvovrstno obliko in skorajda neomejenimi oblikovnimi različicami. Izpolnjujejo kriterije za trajnostno in energetsko učinkovito gradnjo – tudi za velike površine. heroal S 77 SL: Popolna kombinacija…
Nadaljuj z branjem
Večstanovanjski objekt v Pragi zgrajen z aluminijastimi sistemi podjetja heroal
Urbana eleganca kompleksa Residence Garden Towers V Žižkovu, priljubljeni trendovski četrti v bližini mestnega jedra Prage, je bil leta 2017 zgrajen stanovanjski objekt Residence Garden Towers. S svojo edinstveno obliko se optimalno zliva z mestno četrtjo: spodnja od skupno 21 nadstropij so zgrajena v kvadratnem tlorisnem gabaritu, iz katerega se 55 metrov visoko dviga pet…
Nadaljuj z branjem
Postelja UniSeks S
Pred časom smo poročali o tem »kako je neki arhitekt miško in Autocad zalučal skozi okno in postal varilec«. Ta arhitekt je Tomaž Čeligoj. Odprl je svojo varilsko delavnico in jo poimenoval TOJO.I.TO. V teh skoraj štirih letih, od kar se je osvobodil miške in Autocada, smo videli že kar nekaj njegovih varilskih izdelkov. Znano…
Nadaljuj z branjem
Lepo zaokrožena gentrifikacija
Mestna občina Ljubljana bo v prihodnjih letih uredila najjužnejši del Bežigrada, v katerem nekaj najdragocenejših slovenskih arhitektur sobiva z najzanikrnejšimi urbanimi zaplatami prestolnice. Navje, modernistični paviljoni Gospodarskega razstavišča in Baragovo semenišče so pomniki kultivirane in spoštovanja vredne preteklosti. Improvizirana parkirišča in skladišča pa prostorska manifestacija tranzicijskega pomanjkanja modrosti in discipline. Skrajni čas torej, da poskusimo…
Nadaljuj z branjem
Mojca Pišek: Srečko, novinar
Pred kratkim sem bila po dolgem času ponovno vpeta v mašinerijo dnevnega novinarstva. Iz slednjega sem pred leti zavestno izstopila, ko sem začutila, da moje delo nima smisla, saj svojo razpoložljivo energijo odmetavam za nekaj, kar ključno prispeva k ohranjanju družbene inercije. Takrat se mi je še zdelo, da bi se mogoče, če si vzamem…
Nadaljuj z branjem
Agata Tomažič: Svetilnik ob Celovški
Včasih se kar bojiš poiskati kraj, kamor si nekoč redno zahajal in ti je prirasel k srcu. V svojem spominu ga hočeš obdržati točno takšnega, kakršen je bil takrat. Ponoven obisk pa bi morda skazil brezmadežno podobo ali ga sklatil z oltarja spominov. Bonboniera ob Celovški je bila za nas, šolarje z Riharda Jakopiča, neke…
Nadaljuj z branjem
RIBA arhitekti: Stanovanje v bordelu
Prenova stanovanja s pisano in burno preteklostjo, ki je s pomočjo RIBA arhitektov zaživelo svoj poln potencial. Prenove so neskončno zanimive tudi zato, ker se šele v procesu luščenja plasti, ki jih je v nek prostor nanesel čas, ta popolnoma razgali in razkrije. Zato so začetne faze vedno polne presenečenj in nepričakovanih odkritij, pripravljeni načrti…
Nadaljuj z branjem
Portret mesta: Tbilisi
Staro mestno jedro Tbilisi je glavno in največje mesto Gruzije. Velik del starega mestnega jedra je bil zgrajen po letu 1795, ko je mesto doživelo skoraj popolno uničenje v bitki med ruskimi in iranskimi silami. Novogradnje so sledile srednjeveški zasnovi mesta, ki ga še danes zaznamuje gosta zazidava in organski preplet ulic. Ozke ulice se…
Nadaljuj z branjem
Vladimir Šubic in arhitektura prepiha
Slovenska trideseta leta dvajsetega stoletja so imela mnogo obrazov. Navadno se med sabo izključujejo. Leta gospodarske krize in hude bede; obdobje politične diktature; prvi obrisi ideoloških konfliktov, ki se bodo kmalu razmahnili v svetovni vojni. Eden izmed njih pa je tudi izbruh nove urbane samozavesti, ki se ne naslanja več na preteklost. Namesto tega zre…
Nadaljuj z branjem
Kambra: zrasla iz žive skale
Kambrina zgodovina se je začela okoli leta 1600, ko so na živi kraški skali v vasi Pliskovica postavili majhen kmečki hlev, in je skoraj štiri stoletja valovala v umirjenem ritmu sonca in burje, ki sta izostrila njegove kamnite poteze. Leta 2018 pa se je za Kambro začelo novo poglavje: investitorica Vilma Penko je hišico v…
Nadaljuj z branjem
Matevž Granda: Koliko ste pripravljeni plačati za nagrado?
Nagrada je, če se naslonim na razlago iz SSKJ, dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje. Tudi v arhitekturi in oblikovanju se podeljujejo nagrade. Najznamenitejša nagrada za arhitekte je nedvomno Pritzkerjeva nagrada. Za arhitekturo pomeni to, kar je za znanost, medicino ali literaturo Nobelova nagrada. Veliko čast. Hkrati pa je prejemnik tudi…
Nadaljuj z branjem
Neizprosna darežljivost s prostorom
Pravzaprav živimo v globalno arhitekturno siromašni dobi, v kateri so stara pravila igre upehana, odvečna, netrajnostna in naravnost rečeno škodljiva. Kljub temu so vedno znova ponovljena, njihov tempo pa je še stopnjevan: količina ulitega betona v hitro rastočih mestih je obratno sorazmerna z miselnim naporom, ki je potreben, da bi na novo zastavili naloge arhitekture…
Nadaljuj z branjem
Feministična tura: Od čarovnic do podjetnic – prezrta ženska polovica Ljubljane
Za poltretji kilometer heroin Nad kavarniškimi mizami se sukljajo kolobarčki dima iz pip in cigar, slišati je šuštenje papirja časopisov, razpetih na lesena držala, ki jih gospodje listajo. Pred njimi so skodelice kave ali kozarčki česa močnejšega, mrmrave razprave se včasih dvignejo do glasnejših tonov in potem spet, kot tok kakšne lenobne reke, zamrejo. Skozi…
Nadaljuj z branjem