V Dajli blizu Novigrada so hrvaški arhitekti Konzola pravkar dokončali z gradnjo letoviške hiše za zdravnika. Novogradnja je nadomestila starejšo hišo, ki je s svojim gabaritom narekovala tudi velikost in obliko nove arhitekture. Okoliški urbanizem predvideva pritlične hiše, vendar je bila investitorjeva največja želja, da bi s terase svoje hiške lahko opazoval morske valove, a…
Nadaljuj z branjem
Konzola Arhitektura: Hiša za zdravnika
Miloš Kosec: Čez sedemdeset let vse prav pride
Počasi se odpiramo. Po dveh mesecih izrednih ukrepov, ki so javni prostor skoraj popolnoma odrezali od javnosti, je zdaj spet mogoče uporabljati javni prevoz, obiskati razstavo, se usesti na kavo. Še več je napovedi sprostitev v naslednjih tednih. Vzpostavljen bo tudi letalski promet, odprli se bodo hoteli. Je to povratek v normalnost, ali prehod v…
Nadaljuj z branjem
Jereb Budja arhitekti: Lovska preža
Nekaj slovenskih birojev smo povprašali, kateri je tisti njihov neuresničen projekt, ki bi bil po njihovem mnenju ključen za bolj trajnostno družbo prihodnosti. Arhitekti iz pisarne Jereb Budja arhitekti so izbrali projekt za lovsko prežo, ki je na pobudo znanca nastal pred leti. “Četudi družba danes vse bolj strmi k individualnosti, nas razmere često opominjajo,…
Nadaljuj z branjem
Agata Tomažič: Včerajšnji svet
Na pročelju kakšne stare hiše se pod oluščenim opleskom včasih prikaže sled preteklosti. Star napis, ki vabi k že davno pozabljenemu obrtniku. Nogavičarju ali piskrovezcu, recimo. Par črk je dovolj, da nam pričarajo podobe sveta, kakršen je včasih bil. Včasih je sprožilec veliko mogočnejši kot samo par črk, včasih se preteklost prav zagozdi v sedanjosti…
Nadaljuj z branjem
Delovni prostori arhitektov: Kombinat
Kombinat se kombinira, neprestano in na tisoče načinov. Prostore v nekdanjem stanovanju v drugem nadstropju meščanske hiše si namreč delijo še z dvema ekipama, Prostorožem in arhitekturnim birojem Tine Rugelj. Možnosti za medsebojno sodelovanje je dovolj, treba je le odpreti vrata v naslednji prostor, pa skoznje zaveje veter svežih idej in novih predlogov. »Vsi skupaj…
Nadaljuj z branjem
Ajda Bračič: Zvezde in travme
To je moj spomin: pozen večer je že, ležim na kavču v majhnem stanovanju v Kranju, v katerem smo takrat živeli. Dnevna soba se na eni strani odpira na majhen balkon. Vrata na balkon so odprta, v betonskih koritih raste rožmarin in diši (verjetno je poletje). Oče stoji pred balkonom, zdaj zdaj bo zaprl vrata,…
Nadaljuj z branjem
Center sodobnih umetnosti Celje: Zastopanje lokalnega in težnja po odpiranju navzven
V Celju pod imenom Center sodobnih umetnosti Celje deluje razgibana organizacija, ki skrbi za produkcijo, preučevanje in predstavitev sodobne umetnosti. Trije razstavni prostori pod njihovim okriljem so osredotočeni vsak na svojo programsko linijo, vse skupaj pa združuje jasna vizija Celja kot urbanega umetniškega središča. O raznovrstnih projektih, ki jih organizira CSU, ter o njihovem spopadanju…
Nadaljuj z branjem
Manja Bergant: Stanovanje TS
Ambient stanovanja TS prepleta množico tekstur v nevtralnih barvnih odtenkih. Za mlad par ga je zasnovala arhitektka Manja Bergant. Nevtralna barvna paleta ambienta je bila želja lastnikov; vedno učinkovita rešitev namreč zagotavlja brezčasnost, svetlejši odtenki med belo in bež pa stanovanje delajo prijetno svetlo. Nevtralni toni so podlaga, ki zagotavlja, da se bo lahko stanovanje…
Nadaljuj z branjem
Blaž Šenica: Forenzična arhitektura
Leta 1993 je Deborah E. Lipstadt izdala knjigo Denying the Holocaust: The Growing Assault on Truth and Memory, v kateri razpravlja o zgodovini ideje zanikanja holokavsta, njenih sodobnih manifestacijah ter najbolj vidnih gibanjih in posameznikih, ki so se postavili za to idejo. Med drugim izpostavi zloglasnega angleškega zgodovinarja Davida Irvinga, znanega po antisemitskih in rasističnih…
Nadaljuj z branjem
Delovni prostori arhitektov: Studio AKKA
Krajinski arhitekti iz Studia AKKA so se pred kratkim preselili, torej, šli »na svoje« v nove, svetle prostore s pogledom na park. Prej so si namreč prostore kar tri leta delili z arhitekturno pisarno Abiro, vendar je prostora obojim primanjkovalo. Od leta 2006 se je studio sicer selil že štirikrat – zdaj upajo, da so…
Nadaljuj z branjem
Nina Štajner: Dramatično modernistično stanovanje
Stanovanje mladega para v najvišjem nadstropju ene izmed ljubljanskih stolpnic je prenovila arhitektka Nina Štajner. Aktiven mlad par si je želel stanovanje opremiti po svoji meri ter v interier vključiti veliko zanimivih detajlov, ki bi pripovedovali o njunih doživetjih in značajih. Rezultat prenove je tako stanovanje, ki je vse prej kot dolgočasno – prev na…
Nadaljuj z branjem
Miloš Kosec: Dokumenti barbarizma
Vabim vas na popotovanje po Bežigrajskem športnem parku. Zaenkrat gre na srečo samo za virtualno popotovanje. Vendar pa časa zmanjkuje – če se ne zganemo, bomo čez nekaj let imeli priložnost, da bomo lahko tako kot stari Rimljani v živo objokovali dekadenco, ki bo nastala na ruševinah bolj slavne preteklosti. Pred desetimi dnevi je bila…
Nadaljuj z branjem
Delovni prostori arhitektov: BAAM arhitekti
Za vrati enega izmed coworking prostorov na Tobačni v Ljubljani se skrivajo BAAM arhitekti, mlad kolektiv treh arhitektov, ki si je z nekaj odličnimi projekti že ustvaril ime v slovenskem arhitekturnem prostoru. Pa vendar njihovi začetki niso bili tako svetli – Blaž Jamšek, Matej Peneš in Andrej Zonta so najprej namreč delali v kleti nekdanjega…
Nadaljuj z branjem
Matevž Granda: Ravnikar in vila blok
Pred kratkim smo objavili prispevek o neuresničenem natečajnem projektu Arhitektov Počivašek Petranovič za večstanovanjski objekt na Erjavčevi v Ljubljani. Ta prispevek me je spodbudil, da kljub enoletni distanci, zapišem pomisleke glede urbanističnih podlog natečaja, ki so po mojem mnenju slabe, kvarijo Ravnikarjevo monumentalno os Trga republike in kažejo na sistemsko nedelovanje urbanizma. Skoraj že pozabljeno dejstvo…
Nadaljuj z branjem
Arhitekti Počivašek Petranovič: Erjavčeva
Nekaj slovenskih birojev smo povprašali, kateri je tisti njihov neuresničen projekt, ki bi bil po njihovem mnenju ključen za bolj trajnostno družbo prihodnosti. Arhitekti iz pisarne Arhitekti Počivašek Petranovič so izbrali projekt Erjavčeva. Gre za večstanovanjski objekt v središču Ljubljane, ki predstavlja razmislek o načelih kakovostnega bivanja v mestu. Hkrati pa bi objekt na smiseln…
Nadaljuj z branjem
Nejc Pohar: Popu čast in oblast
Če hočemo razumeti čase, v katerih živimo, velja poslušati pop. Če gre verjeti številkam ogledov novodobnih komunikacijskih kanalov, družbene moči danes nimajo ne politika ne šport ne umetnost, filozofija in znanost, ampak punce, ki pojejo – o delu. Fifth Harmony s pesmijo z naslovom Work from Home na platformi Youtube, sodobnem okencu v svet, dosega…
Nadaljuj z branjem
Miloš Kosec: Karantena in kozarec vina
Po več kot mesecu in pol se zdi, da se bodo omejitveni ukrepi zaradi pandemije počasi le začeli rahljati. Ali to pomeni, da se bo življenje vrnilo v stare tir, ali pa nas čaka precej bolj tesnoben scenarij vijuganja med zaostritvami in sprostitvami gibanja in druženja, dokler ne izumimo cepiva, še ni jasno. Koronavirus je…
Nadaljuj z branjem
Tadej Zupančič: Felipe in jaz
Pride pa ura in je že zdaj. Ne, ne vrnitev predsednika vlade Borisa Johnsona na delovno mesto, ne glede na to, kako (in za koga) je dobrodošla. Bolniška, kot kaže, sicer ni vplivala na premierov retorični slog: še vedno gre za kolumnizem, zavit v leporečje, posut z besedičenjem. In če vam je njegov ton šel…
Nadaljuj z branjem
Asociacije: Aleksander Saša Ostan
Živa Pečenko: Zakaj krajinsko oblikovanje?
Zakaj je krajinsko oblikovanje oz. projektiranje koristno, praktično uporabno in družbeno pomembno? Kot mlada krajinska arhitektka na začetku svoje karierne poti pri predstavitvi svojega dela pogosto naletim na naslednja vprašanja; kaj pravzaprav je krajinska arhitektura in krajinsko oblikovanje, zakaj bi pri načrtovanju odprtega prostora sploh potrebovali krajinskega arhitekta, ali ne bi postopek načrtovanja odprtega prostora…
Nadaljuj z branjem